Divji kostanj, navadni (Aesculus Hippocastanum)

UPORABNI DELI

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Pripravki iz semen divjega kostanja se uporabljajo zunanje, notranje in tudi intravenozno. Za zunanjo uporabo so izvlečki dodani gelom, kremam in raznim drugim mazilom, ki blagodejno delujejo pri težavah z venskimi žilami, krčnimi žilam, oteklimi in bolečimi nogami, utrujeno in suho kožo, modricah in aknah. Escin, za razliko od drugih saponinov, nima hemolitičnega delovanja, zato se pripravki iz semen lahko uporabljajo notranje in tudi intravenozno. Najbolj znano je delovanje na venske žile, hemeroide, edeme povezane z venskimi žilami, krčne žile in oslabljene stene žil. Pripravkov in izvlečkov iz lubja in cvetov, razen v ljudski medicini, ne uporabljajo.

Interna zdravilna uporaba

Za interno uporabo se v medicini uporabljajo le izvlečki in pripravki z izvlečki semen. Semena vsebujejo saponine, najpomebnejši sapinin escin, flavonoide in čreslovine. Farmacevtski pripravki z escinom se uporabljajo za zdravljenje hemeroidov, pri težavah z venami in edemi povezani s tem, krhkimi žilami, za zdravljenje varic, pri kronični oslabitvi venskih sten in krčnih žilah.

Drevesno skorjo uporabljamo za prevretke in čaje. V ljudski medicini se uporablja za enake težave, kot pripravki iz semen.

Cvetovi se posušeni uporabljajo za čaje in sicer pri slabem imunskem sistemu in tudi driski.

Prehranska živilska uporaba

V kulinariki ne uporabljamo divjega kostanja.

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Saponin escin v kontroliranih odmerkih v kombinaciji z drugimi izvlečki, je pogosto v gelih, kremah in mazilih s katerimi si blažimo težave povezani s krčnimi žilami, otečenimi nogami in hemoroidi. Poleg tega se mazila uporabljajo pri modricah, kroničnih bolečinah v nogah in utrujenih nogah.

Izvlečke divjega kostanja najdemo tudi v kozmetičnih pripravkih, kot so kreme, mazila in geli za nego kože, ki je prizadete s krčnimi žilami, za sončne opekline, proti celulitu, za zdravljenje aken ter za splošno nego utrujene kože in za zaščito kože. Zelo pogosto so izvlečki tudi v kopelih s katerimi blažimo težave z bolečimi, utrujenimi in težkimi nogami, hemeroidi, ozeblinami, revmo in protinu.

Uporaba v veterini

Ni znane uporabe v veterini.

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

Zapisi se večinoma nanašajo na uporabo drevesa kot okrasno drevo v parkih in drevoredih, saj je zaradi zanimivih listov in cvetov ter rasti v višino, že od nekdaj priljubljeno drevo. Prav veliko zapisov o medicinski uporabi iz zgodovine ni, saj je kot zdravilna rastlina, postal cenjen šele sredi 19. stol. Skorjo divjega kostanja so uporabljali, kot nadomestek za kininovo skorjo in sicer pri kožnih boleznih, vročinskih stanjih, malariji in driski.

Ime ˝hippocastanum˝ v prevodu pomeni ˝konjski kostanj˝ in izhaja iz tega, da so iz semen divjega kostanja pripravljali sirup, ki so ga dajali prehlajenim in sopečim konjem.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Hippocastani semen: seme navadnega divjega kostanja
- Hippocastani flos: cvet navadnega divjega kostanja
- Hippocastani cortex: skorja navadnega divjega kostanja

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJUE

ZDRAVILNE UČINKOVINE

Semena divjega kostanja vsebujejo več tritepenskih saponinskih gliceridov, ki jih imenujemo escin in sicer do 13%. Med njimi so najpomembnejši α-escini, ß-escini in kriptoescini. Escin nima hemolitičnega delovanja, ki ga drugi saponini imajo in je zato primeren za interno uporabo. V semenih so še grenke snovi, steroli, flavoni, eskulin, alantoin, adenozin, gvanin, sečna kislina, vitamini skupine B in K ter škrob, beljakovine in maščobe.

Listi, cvetovi in lupina semena vsebujejo čreslovine, grenko snov, smolo in glikozid kvercitrin. Lupina semena vsebuje še hipokastanozid, ki je tudi tripertenski saponin.

Lubje vsebuje kumarinska glikozida eskulin in fraksin, katehinske čreslovine in različne sterole. Saponini so prisotni predvsem v semenu in lupini semena, v cvetovih, listih in lupini jih je zanemarljivo malo.

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

Klinične raziskave, ki stalno potekajo, se osredotočajo na delovanje saponinov, predvsem escina. V eni izmed raziskav glede pripravkov, ki morajo biti standardizirani na vsebnost escina, ki jih dajejo bolnikom s kroničnim venskim popuščanjem, so potrdili samo delovanje. Bolnikom so se zmanjšali edemi na spodnjih okončinah, bolečina, napetost in srbenje v nogah ter prepustnost kapilar. Poleg tega se diastolični krvni tlak ob uporabi pripravka ni spremenil.

V farmaciji se za pripravke uporabljajo le semena, medtem ko v ljudski medicini, tudi cvetovi, lubje, semena in redkeje listi.

Kostanjeva tinktura

Za pripravo tinkture potrebujemo sveže plodove divjega kostanja. Oprane plodove osušimo in narežemo in z njimi do polovice napolnimo sterilizirano temno steklenko. Prelijemo jih z kvalitetnim žitnim žganjem ali pa kvalitetno vodko, zapremo in pustimo stati na sobni temperaturi 3 tedne. Vmes vsebino na par dni pretresemo. Po treh tedni vsebino precedimo v temno sterilizirano steklenico in shranimo v hladnem in temnem prostoru.

Tinkturo divjega kostanja si vmasiramo na prizadeta in boleča mesta pri revmi in krčnih žilah. Uporabna je tudi za odpravo celulita in raznih oteklin. Z njo lahko pripravimo mazila, ki se uporabljajo pri krčnih žilah, celulitu, revmi, oteklinah, utrujenih nogah, pri hemeroidih in za zaščito in nego kože. 

Kostanjevo olje

Za pripravo potrebujemo toliko naribanih plodov divjega kostanja, da z njimi do polovice napolnimo sterilizirano steklenico. Prelijemo jih z kvalitetnim hladno stiskanim oljčnim oljem in pustimo stati na sobni temperaturi 5 tednov. olje precedimo v temno steklenico in ga hranimo v hladnem in temnem prostoru. Uporabljamo ga za masiranje nog, pri krčnih žilah. Priporoča se vsem, ki imajo občutljivo kožo in jim pripravki z alkoholom izsušijo kožo.  

  Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.

Rastišče in razširjenost

Divji kostanj raste na delno senčnih do sončnih rastiščih in ima rad dobro odcedno prst, bogato s kalijem. Je zelo priljubljeno drevo v parkih, drevoredih in na večjih vrtovih, kjer potrebujejo veliko sence. Razmnožuje se s semeni, gojene pa razmnožujejo s cepljenjem.

Uporabni deli

V farmaciji in medicini se uporabljajo le semena, ki vsebujejo saponin escin. V ljudskem zdravilstvu pa še cvetovi, lubje in zelo redko listi.

Rastne razmere

Potrebuje sončno do polsenčno lego ter humozna in odcedna tla.

Žetev

Semena nabiramo septembra in oktobra, ko bodičaste ježice padejo z dreves. 
Cveti maja in takrat v suhem in sončnem vremenu nabiramo cvetove.
Lubje strgamo le z 5 ali več let starih dreves in sicer marca in aprila.
Listi se lahko nabirajo celo sezono, čeprav se redko uporabljajo v zdravilne namene.

Zanimivosti

V naravnih rastiščih divji kostanj ogroža kostanjev rak. To je bolezen, ki jo povzroča gliva Cryphonectria parasitica, ki izvira iz daljnega vzhoda. Pri nas so jo prvič zasledili po letu 1950 in od takrat se je površina kostanjevih gozdov zmanjšala za polovico.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI

Uporaba semen v zdravilne namene in ne cvetov, listov ter redko lubja, je posledica tega, da je samo delovanje premalo raziskano. Uporaba v nosečnosti, med dojenjem in pri otokih je ravno tako neraziskana in se zato odsvetuje oziroma se priporoča posvet z izbranim zdravnikom. Kumarin eskulin, ki ga vsebuje lubje divjega kostanja, ne smemo uporabljati sočasno z uporabo antikoagulantov in se odsvetuje tudi bolnikom z okvaro jeter in ledvic.

Poročanj o neželenih učinkih pri uporabi pripravkov iz semen je zelo malo (3%) in še ti so blagi. Redki uporabniki so zaznali težave kot so slabost, draženje želodca, glavobol in blagi alergijski pojavi, kot je srbenje.

Velike količine saponina escina so lahko strupene.