Islandski lišaj (Centraria islandica)
Suha droga steljke islandskega lišaja se uporablja za zdravljenje bolezni dihal, pri vnetju ustne in žrelne sluznice, pri suhem kašlju in zasluzenosti, Poleg tega si z njim lajšamo želodčne in črevesne težave, kot so driska, zaprtje, slabost, slabše delovanje žolčnika, vnetja prebavil in tudi za spodbujanje apetita. V ljudski medicini se uporablja za spodbujanje izločanja mleka, pri doječih materah. Pri notranji uporabi deluje tudi na kožo, saj imajo lišajne kisline antibiotičen učinek in pomagajo pri zdravljenju aken in turov na koži.
IME
Slovensko: Islandski lišaj
Latinsko: Centraria islandica (L.) Ach.
Ostala ljudska imena: bohinjski mah, bohinski mah, gorjanski mah, gorski mah, gorski lišaj, grenki mah, islandski mah, pljučnik, plučnik, plučni mah, plučnjak
BOTANIČNI OPIS
Islandski lišaj je steljčnica, sestavljena iz celic alg in gliv. Ima do 10 cm dolge steljke, ki so kodraste in razvejane ter se razvejijo na nazobčane in ukrivljene krpe. Lišaj je na zgornji strani bodisi olivno zelene barve, sivo olivne barve ali pa rjavkasto zelene barve in je na videz usnjat. Spodnja stran pa je bledo zelena do sivo bela in lisasta. Dnišče lišaja je lahko rdečkaste barve, prav tako so rdečkaste bradavičaste tvorbe, ki so na vršičkih. Lišaji, ki jim manjka vode otrdijo, odmrli lišaji pa so temno rjave barve.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
V ljudski medicini se uporablja pri prehladnih obolenjih, saj mehča sluz in blaži kašelj. Tradicionalno se uporabljaj pri pljučnih boleznih, kot so bronhialen katar, oslovski kašelj in zasluzenost pljuč. Pogosto ga uporabljajo tudi preventivno pri bolnikih s 'slabimi pljuči', slabim imunskim sistemom in v zimskih mesecih. Pripravke uporabljajo tudi pri prebavnih motnjah, za spodbujanje apetita, uravnavanje izločanja želodčne kisline, pri prekomernem izločanju žolča ter pri kronični driski. Poleg tega naj bi islandski lišaj pomagal pri slabokrvnosti in spodbujal proizvodnjo mleka, pri doječih materah.
ZANIMIVOSTI
Ime Islandski lišaj ni povezano z rastiščem in razširjenostjo, ampak s tem, da so ga Islandci prvi uporabljali v zdravilne namene. Raste pa po skoraj vsej severni polobli, na pobočjih, v gorskem svetu in vseh višjih legah.
UPORABNI DELI
- STELJKA ISLANDSKEGA LIŠAJA
nabira se od maja do septembra, v suhem in lepem vremenu. Če je nabrana steljka zelo suha, jo namočimo, narežemo in posušimo. Pravilno posušena in shranjena droga je uporabna več let.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Islandski lišaj je uporaben notranje in zunanje. Notranje se uporablja za zdravljenje bolezni dihal, vnetju ustne in žrelne sluznice, pri suhem kašlju in zasluzenosti, Poleg tega si z njim lajšamo želodčne in črevesne težave, kot so driska, zaprtje, slabost, slabše delovanje žolčnika, vnetja prebavil in tudi za spodbujanje apetita. Dobro je poznan tudi kot galaktogog, kar pomeni da spodbuja izločanje mleka, pri doječih materah. Notranje deluje tudi na kožo, saj imajo lišajne kisline antibiotičen učinek in pomagajo pri zdravljenju aken in turov na koži. Zunanje pa se, v tradicionalni medicini, uporablja za zdravljenje ran.
Interna zdravilna uporaba
S pripravki iz islandskega lišaja se zdravi bolezni dihal. Vsebuje sluzi, ki prekrijejo sluznico in pomirijo draženje in posledičen kašelj. Delujejo tudi rahlo protimikrobno. Učinkovito mehča in redči sluz, v dihalnih poteh. Poleg tega droga lajša prebavne težave. kot so driska, zaprtje, slabost, slabše delovanje žolčnika, razna vnetja prebavil in se uporablja tudi za spodbujanje apetita. V tradicionalni medicini, se pri doječih materah, uporablja za spodbujanje izločanja mleka. Pri nas se tovrstna uporaba odsvetuje, zaradi pomanjkanja podatkov o uporabi med nosečnostjo in dojenjem. Notranja uporaba pa vpliva tudi na kožo, saj imajo lišajne kisline antibiotičen učinek in učinkovito zdravijo aknavost in ture. Zaradi vsebnosti grenčin, pa droga deluje tudi krepčilno na telo in se uporablja pri izčrpanosti, slabokrvnosti in podhranjenosti.
Prehranska živilska uporaba
Pri prekomerni uporabi lahko povzroči prebavne motnje in celo okvaro jeter in ni primeren za uživanje v prehranske namene.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Droga in pripravki iz islandskega lišaja se uporabljajo pri neješčosti, črevesnih obolenjih, kolikah, pljučnih obolenjih in kašlju. Tudi pri živini in domačih živalih deluje krepčilno in zdravi na rane, ki se slabo celijo.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Zdravilne učinke islandskega lišaja so poznali že prvotni prebivalci Islandije, ki so ga večinoma uporabljali za lajšanje trdovratnega kašlja. Danski lekarnar Borrichius je leta 1673 prvi opisal nekatere zdravilne učinke islandskega lišaja.
V ljudski medicini se je uporabljal za zdravljenje vseh bolezni dihal in z njimi povezanih težav. Obkladke iz ohlajenega poparka so uporabljali za zdravljenje golše. Zavrelek iz vode, v kateri se je namakala droga, pa so uporabljali pri bolnikih, ki so imeli slab imunski sistem, za krepitev telesa in pri slabokrvnosti. Z zdrobljeno suho drogo so posipali rane, ki se slabo celijo. Lišajne kisline imajo namreč antibiotični učinek in pomagajo celiti rane ter akne in ture na koži. Že v ljudski medicini je bil islandski lišaj znan po tem, da spodbuja izločanje mleka (galaktogog).
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
- antidiaroik
- amarum
- antiseptik
- antianemetik
- galaktagog
- vulnerarik (zunanje)
Primerno za široko zunanjo in omejeno notranjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Lišajne kisline, dajejo drogi grenak okus. Pomembni sta predvsem fumaroprotocetrarna kislina (do 6%) in protolihesterinska kislina (do 1,5%).
Vsebuje še veliko joda, vitamin B₁₂, železo in kremenčevo kislino.
V sledovih je najti še eterično olje.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Obstajajo pa podatki o parih kliničnih raziskavah, ki niso bile kontrolirane. V eni so s pastilami z izvlečkom islandskega lišaja, zdravili bolnike z vnetim žrelom (starost od 7 do 85 let) in opazili izboljšanje. V drugi raziskavi, pa so s pastilami zdravili bolnike po operaciji nosnega septuma, ki so imeli izsušeno in vneto ustno sluznico (zaradi dihanja skozi usta) in ravno tako opazili znatno izboljšanje.
Iz droge islandskega lišaja se pripravljajo čaji, sirup in tinktura, za notranjo uporabo. V tradicionalni medicini se uporablja tudi prah iz suhe droge, za zunanjo uporabo.
Čaj
Čaj pripravimo tako, da dve žlički suhe droge prelijemo s skodelico hladne vode in segrejemo do vretja. Odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Nato precedimo in primerno ohlajeno pijemo po požirkih. Priporočena količina, neoslajenega čaja, je dve do tri skodelice na dan. Tak čaj pijemo v primeru suhega kašlja, pri vneti sluznici ust in žrela in v primeru pljučnih obolenj.
Čaj iz islandskega lišaja in sladkega janeža
Z tradicionalni medicini pripravljajo krepčilen napitek, s katerim si pomagajo v primeru slabega imunskega sistema, po daljši bolezni, izčrpanosti, oslabljenosti, izgubi apetita in tudi po operacijah.
Pripravimo ga tako, da 20g suhe droge namakamo v hladni vodi, približno 6 ur in nato vodo odlijemo, iz namočene droge pa iztisnemo čim več tekočine. Dobljeno tekočino zavremo in ji dodamo pol čajne žličke sladkega janeža (Pimpinella anisum L.). Pustimo stati 5 minut, precedimo in primerno ohladimo. Po želji osladimo z medom in pijemo po požirkih. Omenjena količina je tudi priporočena dnevna količina .
Napitek za spodbujanje apetita
Pripravimo ga tako, da 2g suhe droge namakamo v mrzli vodi in pustimo stati približno dve uri. Nato precedimo in pijemo po požirkih.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Največja rastišča islandskega lišaja najdemo v tundrah severne Evrope in Azije, predvsem na magmatskih pobočjih severne in zahodne Islandije. Velika rastišča so v severni Angliji, severnem Walesu, na Škotskem in jugozahodni Irski. Poleg tega je razširjen tudi v Severni Ameriki. Pri nas raste na Pohorju in v Karavankah.
Uporabni deli
V zdravilne namene se uporablja posušena steljka islandskega lišaja.
Rastne razmere
Islandski lišaj najbolje uspeva na kislih magmatskih pobočjih, na gozdni meji ali nad njo. Pri nas raste samo nad gozdno mejo, na resavah listnatih gozdov.
Žetev
Steljke nabiramo od pomladi do jeseni. Narežemo jih na manjše koščke in jih takoj posušimo. Pravilno shranjena droga je uporabna več let.
Zanimivosti
Lišaj je simbioza glive in alg. V ljudski medicini je islandski lišaj bolj poznan pod imeni bohinjski mah, gorski mah, planinski mah,... kar pa izvira še iz časov, ko še niso poznali botanične razlike med lišaji in mahovi.
Podatki
- Slovensko ime:
- Islandski lišaj
- Angleško ime:
- Iceland moss
- Botanično ime:
- Centraria islandica (L.) Ach
- Ph.Eur ime:
- Lichen islandicus
- CAS:
- 84776-25-0
- Kraljevstvo:
- Glive (Fungi)
- Podkraljestvo:
- Dikarya
- Deblo:
- Zaprtotrosnice (Ascomycota)
- Razred:
- Lecanoromycetes
- Red:
- Lišaji (Lecanorales)
- Družina:
- Parmelijevke (Parmeliaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
