











Aloja, navadna (Aloe barbadensis)

Zdravilni del navadne aloje je list. Iz sredice lista se pridobi gel aloje, iz povrhnjice lista pa se pripravi alojino smolo. Iz aloje se torej pridobivata dve drogi, ki imata popolnoma drugačen učinek in posledično uporabo. Prva je alojina smola, ki ima odvajalen učinek; druga pa alojin gel, ki ga uporabljamo za razna kožna stanja in obolenja. Gel aloje uporabljamo predvsem za celjenje ran, opeklin, izpuščajev in v raznih kozmetičnih pripravkih za nego kože.
IME
Slovensko: Navadna aloja
Latinsko: Aloe barbadensis Mill.
Ostala ljudska imena: zdravilna aloja, aloe vera, kitajska aloja, barbadoška aloja, krokodilov jezik, prava aloja, čudežna rastlina, First aid plant, Wand of heaven
BOTANIČNI OPIS
Aloja je vednozelena trajnica, sočnica in kserofit. V debelih mesnatih listih kopiči večje količine vode. Na listnem robu ima bodičaste izrastke. List je sestavljen iz povrhnjice; žilni pletež in epiderm z debelo kutikulo, in sredice; parenhima, z veliko vode in sluzi. Listi tvorijo listno rozeto, ki je nameščena na olesenelem steblu. Iz rozete požene socvetje. Cvetovi so rumeni, dvospolni. V naravnih habitatih cveti od maja do junija. Njena domovina je južna in vzhodna Afrika ter Južna Amerika.
SORODNE VRSTE
Obstaja več kot 150 vrst v rodu Aloe. Najpogosteje uporabljane so navadna aloja (Aloe barbadensis), južnoafriška aloja (Aloe ferox) in njeni hibridi. Aloe ferox vsebuje nekoliko manj hidroantracenskih derivatov kot navadna aloja!
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Mazila z gelom aloje iz sredice listov, so se tradicionalno uporabljala za zdravljenje ran, opeklin, izpuščajev, luskavice in drugih kožnih težav. Iz skorje in vrhnjih slojev celic listov so pridobivali snovi z močnim odvajalnim delovanjem.
ZANIMIVOSTI
Ime aloja izvira iz arabske besede »Alloeh,« ki pomeni »grenka sijoča snov,« kar se nanaša na izgled in okus iz nje pridobljene smole. Egipčani, ki so verjeli v njeno veliko koristnost, so jo poimenovali »rastlina nesmrtnosti.« Kleopatra naj bi alojo uporabljala za ohranjanje svoje lepote.
Alojo lahko gojimo doma v loncu, da imamo pri roki vedno svežo sredico lista. Nekateri viri navajajo, da lahko liste aloje tudi zmrznemo in jih tako shranimo za poznejšo uporabo. Ko jih potrebujemo jih odmrznemo in uporabimo.
UPORABNI DELI
- LIST
Iz listov aloje se pridobivata dve surovini, ki pa imata zelo različno delovanje.
Iz sredice lista se pridobiva gel aloje. Njegova uporaba se je začela v tem stoletju, ko so odkrili njegove zdravilne sposobnosti pri celjenju ran in kožnih obolenj ter pozitivne učinke vlaženja in obnove kože.
Iz povrhnjice lista se iztisne sok, ki se ga skoncentrira in posuši. Tako pripravljenemu soku pravimo tudi alojina smola. Alojina smola ima dolgo zgodovino uporabe. Vsebovati mora najmanj 28% hidroksiantracenskih drivatov izraženih kot barbaloin. Ima močno odvajalno delovanje, zato je potrebno natančno odmerjanje in velika previdnost pri uporabi.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Iz aloje se pridobivata dve drogi, ki imata popolnoma drugačen učinek in posledično uporabo. Prva je alojina smola, ki ima odvajalen učinek; druga pa alojin gel, ki ga uporabljamo za razna kožna stanja in obolenja. Gel aloje uporabljamo predvsem za celjenje ran, opeklin, izpuščajev in v raznih kozmetičnih pripravkih za nego kože.
Interna zdravilna uporaba
Notranje se uporablja alojina smola, v skrbno nadzorovanih odmerkih. Nizki odmerki stimulirajo prebavo, terapevtski odmerki pa imajo močno odvajalno delovanje. Odvajalni učinek nastopi po šestih do dvanajstih urah po zaužitju. Doma pripravljeni odvajali pripravki iz aloje niso primerni za uporabo, ker ni mogoče zagotoviti ustreznega odmerjanja, z napačno uporabo pa si lahko poškodujete črevesje!
Gel aloje se preizkuša pri zdravljenju vnetij v prebavilih.
Prehranska živilska uporaba
Gel aloje se dodaja različnim napitkom in želejem.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Zunanje se uporablja gel aloje, ki ne sme vsebovati antrakinonskih glikozidov! Gel aloje deluje protivnetno, pospeši celjenje ran, razjed, opeklin, manjših ureznin in sončnih opeklin. Pomiri, blaži, vlaži in hladi kožo, ter obnavlja njene strukture. Lajša oteklino pri pikih žuželk. Na prizadetem mestu na koži naredi zaščitno plast in pospeši proces celjenja.
Gel aloje se veliko uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih. Nahrani in navlaži izsušeno kožo. Pomaga odstraniti odmrle celice kože in pospeši regeneracijo, prepreči razvoj brazgotine in zmanjša nastajanje gub. V kozmetične izdelke dodajajo gel aloje tudi z namenom upočasnjevanja staranja kože in nastajanja starostnih peg. Gel aloje spodbuja delovanje fibroblastov, ki tvorijo kolagen v koži in na ta način poveča čvrstost kože.
S postopki priprave in stabilizacije lahko gel aloje izgubi večino zdravilnih lastnosti. Te je mogoče ohraniti s posebnimi postopki priprave. Za domačo uporabo v zdravilne namen je primeren le sveže pridobljen gel, ki pa se zelo hitro pokvari.
Uporaba v veterini
Aloja gel se pri živalih uporablja za zdravljenje ran in kožnih obolenj. Pri kravah se z aloe gelom namaže seske v primeru vnetja ali nevarnosti pojava mastitisa. Aloja gel se uporablja tudi notranje kot splošni tonik in kot pomožna terapija pri anemiji, neplodnosti, mastitisu in šoku. Pri psih, mačkah in konjih so poskušali zdraviti glivične infekcije in pri večini, v poskusu udeleženih živalih (71 živali), opazili dobre rezultate. Pri mačkah so gel aloje uporabili za zdravljenje vnetja očesne veznice in pri motnosti očesne leče. Zdravljenje vnetij očesa mora biti skrbno nadzorovano, saj lahko neustrezno zdravljenje povzroči poškodbo očesnih struktur in celo slepoto!
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Aloe vera se že stoletja uporablja zaradi svojih zdravilnih, lepotilnih in negovalnih lastnosti. Alojo so v Egiptu uporabljali kot eliksir lepote za nego kože. V prejšnjem stoletju so odkrili njene odlične zdravilne sposobnosti pri zdravljenju opeklin in poškodb kože zaradi sevanja. Z gelom aloje so poskušali pozdraviti tudi razjedo želodca in sindrom razdraženega črevesja.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Aloe succus siccatus: Posušen sok aloje
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJUE
Iz aloje se pridobivata dve drogi, ki imata drugačno osnovno delovanje. Prva je alojina smola, ki ima odvajalen učinek; druga pa alojin gel, ki ga uporabljamo za razna kožna stanja in obolenja. Gel aloje uporabljamo predvsem za celjenje ran, opeklin, izpuščajev in v raznih kozmetičnih pripravkih za nego kože.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
V gelu aloje je veliko vode. Vsebuje sluzi, glukomananskega tipa, pektine, sladkorje, salicilno kislino, aminokisline, proste sladkorje, maščobe, proteine in minerale.
Zdravilne učinkovine alojine smole so antrakinonski glikozidi, ki se jih izrazi kot barbaloin. Barbaloin je mešanica antronskih glikozidov aloin A in aloin B. Antrakinonski glikozidi se do aktivnih spojin pretvorijo pod vplivom bakterijske flore in delujejo na steno debelega črevesa.Dražijo črevesno steno in stimulirajo kontrakcije črevesnih mišic.
Alojina smola vsebuje tudi aloe-emodin, krizofanol in 2-alkilkromon.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Učinkovitost alojinega gela so testirali v klinični študiji s 44 udeleženci, ki so trpeli zaradi seboroičnega dermatitisa. V študiji so preizkušali emulzijo iz gela aloje v primerjavi s placebom. Ugotovili so statistično značilno zmanjšanje luskavosti in srbečice ter obsega prizadetih mest pri tistih, ki so jih zdravili z emulzijo v primerjavi s placebom. Izboljšanje so potrdili tako zdravniki dermatologi, kot tudi pacienti sami.
Učinkovitost aloe vere so preizkusili tudi pri zdravljenju opeklin. V klinični študiji so uporabili gel aloje in pa gazo premazano z vazelinom. V raziskavo je bilo udeleženih 27 pacientov z opeklinami. Vsakemu pacientu so polovico opekline prekrili z gazo pomočeno v aloe vera gel, polovico pa premazano z vazelinom. Površina opekline, ki je bila prekrita z gelom iz aloe vere se je v povprečju zacelila v 12-ih dneh, površina, ki je bila prekrita z vazelinom pa v 18-ih dneh. Razlika je bila statistično značilna.
44 pacientov z ulceroznim kolitisom je bilo udeleženih v klinično študijo, kjer so ugotavljali učinek gela aloe vere na zdravljenje razjed v debelem črevesu. Pacienti so štiri tedne prejemali gel aloe vere ali pa placebo. V študiji so ugotovili, da je pri polovici pacientov, ki so prejemali gel aloje prišlo do izboljšanja stanja oziroma izboljšanja merjenih parametrov, medtem ko je pri tistih, ki so prejemali placebo prišlo do izboljšanja le pri 7% udeležencev. Zdravniki so gel aloje ocenili kot varen. Pri pacientih ni prihajalo do resnih neželenih učinkov.
Navadna aloja se široko uporablja v kozmetiki v različnih kremah, losjonih, gelih za po sončenju, obraznih maskah in šamponih. Iz aloje se pripravlja tudi zdravilne pripravke za kožna obolenja. Uporaba kot odvajalo, ni primerna za domačo uporabo. Pri postopku priprave gela ne smete kontaminirati z antrakinonskimi glikozidi!
Ledene kocke za hlajenje opeklin, izpuščajev in pikov žuželk
Za pripravo zdravilnih ledenih kock potrebujete 100 gramov svežega gela aloje in dve pesti sveže zeli navadne zvezdice (Stellaria media). Listom aloje odstranite povrhnjico in zgornje sloje celic pod povrhnjico, da dobite čisto sredico. Natehtajte 100 gramov sredice in jo stresite v mešalnik, ter dodajte zel navadne zvezdice. Zmiksajte sestavine in maso precedite skozi ustrezen filtrirni papir. V nadaljnji stopnji lahko uporabite tudi nefiltrirano maso. Maso vlijte v posodo za pripravo ledenih kock. Pomagajte si z žlico. Posodo postavite v zmrzovalnik in počakajte, da masa popolnoma zmrzne. Na posodo napišite, kaj vsebuje. Tako pripravljene kocke lahko v hladilniku hranite eno leto. Uporabite pri pikih žuželk, za hlajenje opeklin, pri kožnih izpuščajih in srbečici na koži. Kocke so primerne le za zunanjo uporabo. Navadna zvezdica blaži vnetje in umiri srbečico, gel aloje pa hladi, pospeši celjenje in navlaži kožo.
Anti-ageing maska za roke
Ta maska pomaga izenačiti barvo kože in zmanjša pigmentacijo starostnih peg. Za pripravo potrebujete eno žlico medu, tri žlice svežega gela aloje, eno žlico limoninega soka, 10 kapljic eteričnega olja limone in drobno mleto mandljevo moko.
Med segrejemo do 40°C, dodamo sveže iztisnjen gel aloje, limonin sok in eterično olje. Dobro premešamo. Potem ob mešanju dodajamo mandljevo moko, toliko, da nastane mehka, dobro mazljiva pasta. Masko se pripravi in uporabi svežo. Pred uporabo operite in osušite roke. Namažite po koži na rokah in pustite da učinkuje 20 minut. Sperite s toplo vodo in namažite roke z vlažilno kremo. Sveži gel aloje pripravite tako, da listom odstranite povrhnjico in iz sredice iztisnete tekočino.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Aloja v naravi raste na tropskih rastiščih. Njen izvor je na arabskem polotoku, razširjena pa je po vsem svetu.
Uporabni deli
V zdravilne namene uporabljamo liste navadne aloje. Alojo se pogosto goji kot okrasno rastlino v loncih, vendar ima pri tem načinu gojenja precej drugačno sestavo, kot rastline, ki rastejo v naravi.
Rastne razmere
Aloja je občutljiva na temperature nižje od 10°C, zato v razmerah zmerno toplega podnebnega pasu uspeva na prostem le poleti. Nizke spomladanske in jesenske temperature ponoči so zanjo premrzle, zato jo večji del leta gojimo v notranjih prostorih, v loncih. Pozimi jo skladiščimo na hladnem in zelo malo zalivamo. Okenske police niso primerne, saj lahko mraz pozimi poškoduje liste, ki se dotikajo okenskih šip. Med rastno sezono zalivamo redno, zemlja pa naj se med dvema zalivanjema posuši. Najbolje uspeva v lahkih, dobro odcednih, peščenih tleh, na dobro osončenem mestu. Primerna je za gojenje v skalnjakih. Rastlina v hladnejših podnebjih le redko razvije cvetove in semena. Razmnožuje se z delitvijo poganjkov, ki poženejo iz baze listne rozete. Poleti razdelimo stranske poganjke, ki izrastejo iz matične rastline in jih posadimo v peščeno zemljo, ki ji dodamo nekaj komposta. Zalijemo in pustimo na toplem mestu, da se ukorenini.
Na aloji, ki raste v notranjih prostorih se lahko naselijo volnate uši in kaparji. Pretirano zalivanje povzroči gnilobo korenin.
Žetev
Liste aloje nabiramo sproti, toliko kot jih potrebujemo. Nabiramo jih skozi celotno rastno sezono. Rastline naj bodo stare vsaj dve leti, preden začnete s prvo žetvijo. Nikoli ne porežite vseh listov. Zavedajte se, da je sestava zdravilnih učinkovin v rastlini močno odvisna od načina gojenja!
Zanimivosti
Aloja, ki jo gojimo v loncih naj bi imela manjšo vsebnost antrakinonskih glikozidov.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Smola aloje je močno in nevarno odvajalo, če ga uporabljamo nepravilno! Preveliki odmerki alojine smole povzročijo krvavo drisko in poškodbe ledvic! Daljša uporaba povzroči hipokaliemijo in oslabitev delovanja gladkih črevesnih mišic. Odvajalni učinek se z dolgotrajno uporabo izniči, nastanejo lahko tudi poškodbe stene črevesja.
Rastline z odvajalnim učinkom ne pomagajo pri hujšanju! Začetna izguba teže je posledica izpraznjenja črevesja, maščobe iz maščobnih tkiv v telesu se pri tem ne porabljajo!
Uporabo alojine smole se odsvetuje srčnim in ledvičnim bolnikom. Alojina smola lahko že pri terapevtskih odmerkih povzroči splav, zato je njena uporaba med nosečnostjo prepovedana!
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadna aloja
- Angleško ime:
- Aloe vera
- Botanično ime:
- Aloe barbadensis Mill.
- Ph.Eur ime:
- Aloe barbadensis
- CAS:
- 90063-37-9
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Enokaličnice (Liliopsida)
- Red:
- Beluševci (Asparagales)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce