Brin, navadni (Juniperus communis)
Uporabljamo plodove in njihovo eterično olje, vršički in mlade iglice ter les mladih vej. Plodovi in njihovo eterično olje delujejo kot diuretik in antiseptik prebavil, mokril, dihal in kože. Ravno tako se uporabljajo pri težavah z izločanjem urina, vodenici, oteklih sklepih in revmatičnih težavah ter povečajo prekrvavitev sluznic in mišic prebavnega kanala. Notranja uporaba vpliva tudi na delovanje bronhialnih epitelov, saj se hlapno olje delno izloča skozi pljuča. Je dober stimulant in tako blagodejno vpliva na migrene, razdraženost, koncentracijo in utrujenost. Kot začimba se uporablja v težko prebavljivih jedeh.
IME
Slovensko: Navadni brin
Latinsko: Juniperus communis
Ostala ljudska imena: borovica, borovinka, brancur, brančir, brije, brina, brinje, črna smreka, smelinje, smelinovec, smolj, smolovec, smrekovica, smrlin
BOTANIČNI OPIS
Navadni brin je grm ali manjše drevo, ki v višino zraste od 30 do 100cm. Listi so igličasti v tri števnih vretencih, so zelene barve, na zgornji strani imajo modro bele proge. Je dvodomna rastlina, na ženskih rastlinah so zeleni cvetovi, na moških pa rumenkasti. Iz ženskih cvetov zrastejo majhni storžki, ki so pravzaprav trije poldni listi, ki se zarastejo med seboj po oploditvi in nato omesenijo. Te storžke, ki jim rečemo brinove jagode, nabiramo, ko imajo temno modro-sivkasto barvo. Dozorevajo počasi, od 2 do 3 let, zato na grmu istočasno najdemo zelene in zrele plodove. Semena, ki so v storžkih pojedo ptice in jih cele izločijo z blatom in tako se razmnožuje naprej. Raste po vsej severni polobli, uspešno uspeva na sončnih pobočjih in je odporen na mraz in sušo.
SORODNE VRSTE
Smrdljivi brin (Juniperus sabina) pri nas uspeva v gorah in na Krasu, na sončnih pobočjih. Ravno tako ima temno modre jagode, za razliko od navadnega pa ima krajše iglice. Eterično olje smrdljivega brina je strupeno in močno draži prebavila, lahko povzroči trebušne krče, bruhanje, na koži mehurje in celo nekroze. Eterično olje smrdljivega brina je zelo strupeno za plod nosečnice!
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
V ljudski medicini se uporabljajo jagode, mladi vršički in les. Eterično olje jagod pomaga pri obolenjih sečil, pri urinarnih težavah, napihnjenosti v črevesju in pri revmatičnih težavah. Dobro odvaja vodo in razkužuje sečila, zato se pogosto uporablja pri vnetjih mehurja. Pogosto se uporablja v kulinariki, kot začimba, ki poleg tega da jed začini tudi pomaga pri prebavljanju težko prebavljivih jedi in preprečuje napenjanje. Iz plodov se kuha žganje brinjevec, ki pomaga pri želodčnih težavah, slabi prebavi ter bolečih in močnih menstruacijah. Dodajajo ga tudi v žganje gin in sicer kot aromat. Poparek iz vršičkov in mladih iglic, se dodaja kopelim za izboljšanje krvnega obtoka, za boljše počutje in pri slabem krvnem obtoku v nogah. Les mladih veja, se uporablja za pridobivanje olja, s katerim si pomagamo pri kroničnih kožnih stanjih in luskavici.
ZANIMIVOSTI
Iliri so verjeli, da je brin sveta rastlina, ki odganja zlo, čarovnice in jih brani pred uroki, zato so veje uporabljali za kadilo. Z njegovimi vejami pa so tudi sežigali mrliče. Popotniki so pili brinov čaj, da bi videli v prihodnost in se izognili nevarnostim. Slovensko ljudsko izročilo navaja, da v brinov grm nikoli ne udari strela. Najstarejši ohranjen zapis o uporabi brina je na egipčanskem papirusu iz obdobja okoli 1500 l. pr. n. št. in na njem je zapisan recept za zdravilo, s katerim so zdravili oziroma odpravljali trakuljo.
UPORABNI DELI
- PLODOVI (botanično omeseneli storžki)
Nabiramo jih jeseni, na dve do tri leta starih rastlinah oziroma, ko so temno modre barve. Sušimo jih v suhem in temnem prostoru, ne na soncu in hranimo v stekleni posodi, dobro zaprte in postavljene v hladen in temen prostor. Jagode uporabljamo cele, zmlete v prah, za izdelavo tinktur in eteričnega olja ter za pridobivanje olja (Oleum juniperi).
- VRŠIČKI IN MLADE IGLICE
Nabiramo jih od aprila do julija in jih na drobno narežemo, posušimo in hranimo, kot jagode. Najpogosteje se uporabljajo za kopeli.
- LES
Mlade veje nabiramo od aprila do konca julija in jih drobno zrežemo, posušimo in shranimo, kot jagode in vršičke. Večinoma se uporablja v ljudskem zdravilstvu. Iz lesa se redkeje pridobiva tudi olje (Oleum cadum), ki je gosto, temno in smolasto.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Plodovi navadnega brina in pripravki, se uporabljajo notranje in zunanje. Pripravimo si lahko čaj, uporabimo tinkturo ali pa posušene jagode dodamo jedem. Deluje diuretično, pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah, vpliva na prekrvavitev sluznic in trebušnih organov in ugodno vpliva na bronhije. Zunanje se uporablja v obliki eteričnega olja, gelov in mazil, ki jim je dodan izvleček brina in sicer pri revmatičnih obolenjih, bolečinah zaradi slabše prekrvavitve tkiv, za regeneracijo mišic in pri celjenju brazgotin oziroma za obnavljanje nepoškodovane kože. Hlapno olje blagodejno vpliva na živčne motnje zaradi slabe presnove in zato je eterično olje odličen dodatek masažnim oljem.
Interna zdravilna uporaba
Uporabljajo se zreli plodovi, ki vsebujejo eterično olje, grenčine, čreslovine, flavonoide, kisline in drugo. Eterično olje, bogato z monoterpeni deluje kot diuretik in je dober antiseptik sečil in kože. Pripravki se pogosto uporabljajo za odvajanje vode, pri prebavnih motnjah, napenjanju, neješčosti ali hitre sitosti in slabosti.
Prehranska živilska uporaba
V kulinariki uporabljamo suhe plodove in sicer cele ali zdrobljene. Hlapno olje vpliva na prekrvavitev mišic prebavnega kanala in zato jih dodajamo jedem, ki so težje prebavljive ali pa jedem, ki napenjajo in povzročajo tovrstne tegobe. Poleg tega se hlapno olje delno izloči tudi skozi pljuča in tako spodbudi delovanje bronhijev in pomaga pri izkašljevanju.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Vršički in mlade iglice poleg eteričnega olja, vsebujejo še veliko vitamina C. Prevretek dodajamo kopelim za boljšo prekrvavitev telesa in nog, ter splošno boljše počutje. Ravno tako kopel ugodno vpliva na pljuča.
Uporaba v veterini
Včasih so brinove veje uporabljali za razkužitev hlevov in sicer tako, da so veje uporabili kot kadilo in z njimi izdimili hlev.
Zaradi svojih diuretičnih in antiseptičnih lastnosti se v veterini in živinozdravstvu še vedno pogosto uporablja. Posušene in zdrobljene jagode dodajajo v hrano živali pri neješčosti in kolikah. Psom se pri zaprtju kuha čaj iz brinovih jagod. Za razna kožna obolenja uporabljajo brinovo olje, ki ga primešajo osnovnemu mazilu.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Veje so služile kot kadilo iz česar lahko sklepamo, da so poznali ugoden vpliv na pljuča in splošno počutje. S pripravkom iz pepela brinovega lesa in vina so zdravili vodenico, prevretek iz brinovega lesa pa so pili ko so si želeli očistit kri.Vršički se od nekdaj uporabljajo v kopelih pri utrujenosti, živčnih motnjah, glavobolih in oteklih nogah. Pri zobobolu se uporablja dim iz vršičkov in jagod, katerega vdihavamo.
Korenine oziroma zavrelek z korenino naj bi ugodno vplival na pomanjkanje odvajanja urina.
Plodovi nasplošno veljajo za zdravilo pri želodčnih in črevesnih težavah in težavah s sečili. Čaj iz brnovih jagod, kamilice, pelina in rmana je mešanica, ki dobro pomaga pri črevesnih krčih. Če pa jagode skuhamo z veliko sladkorja, dobimo kompot ki pospešuje prebavo in tek ter pozdravi želodec. Poleg tega pa je poln vitaminov, ki jih potrebujemo v zimskih mesecih. Jagode namočene v žganju se uporabljajo pri mnogih želodčnih in črevesnih težavah in tudi pri znakih gripe. Nezrele jagode, ki jih zmečkamo in zmešamo z domačim, nesoljenim maslom, so dobro mazilo pri kožnih izpuščajih, oteklinah, srbečici in še mnogih drugih kožnih težavah. Z oljem pridobljenim iz brinovih jagod, zmešanim z kozarcem vode, si lahko splakujemo usta pri slabem zadahu.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
Primerno za široko interno in zunanjo uporabo
ZDRAVILNE UČINKOVINE
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
DIURETIČNO DELOVANJE
Glede diuretičnega delovanja, so na in-vivo poskusih, ki so jih izvedli na podganah, so ugotovili, da je za takšno delovanje zasluženo predvsem eterično olje v jagodah.
PROTIVIRUSNO DELOVANJE
V neki raziskavi, so ugotovili, da izvleček brinovih jagod zavira razvoj virusa herpes simpleks tipa 1.
RAZISKAVE GLEDE VPLIVA NA SLADKORNO BOLEZEN
V ravno tako in-vivo poskusih na podganah so ugotavljali hipoglikemično delovanje eteričnega olja. Večina raziskav je ovrgla tezo o ugodnem delovanju pri sladkornih bolnikih. So pa pri nekaterih ugotovili, da deluje abortivno in tudi fungicidno ter protimikrobno.
Večinoma se uporabljajo plodovi in njihovo eterično olje. Eterično olje brina se redko in težko pripravi doma in ga je najbolje kupiti od specializiranega prodajalca. Iz jagod si pripravljamo čaje, poparke, sirupe, žgano pijačo brinjevec ali pa jih dodajamo jedem.
Poparek iz brinovih jagod
Poparek iz brinovih jagod si pripravimo, kadar imamo težave s prebavo, predvsem pri motnjah prebavljanja hrane, saj zaradi svojega razkužilnega učinka dobro očisti črevesje. Poleg tega vpliva na boljše splošno počutje, saj nam slaba prebava lahko povzroči tudi živčne motnje, napetost, glavobole in razdraženost. Poleg tega pa vpliva tudi na dihala.
Pripravimo ga tako, da eno čajno žličko posušenih in zdrobljenih brinovih jagod, prelijemo z 2’5dcl vrele vode in pustimo pokrito stati 10 min. Spijemo lahko 2 skodelici poparka na dan. Le v primeru akutnih in kroničnih oboljenih ledvic in v nosečnosti oziroma med dojenjem, ga ni priporočljivo piti.
Čaj gripa in prehlad
To čajno mešanico si pripravimo tako, da v enakem razmerju zmešamo posušene in zdrobljene brinove jagode, suho drogo lapuha, bezgovega cvetja, vrbovega lubja in ozkolistnega trpotca. Vse zdravilne rastline v mešanici bodisi ugodno vplivajo na suh kašelj, zmanjšujejo vnetja, znižujejo vročino, blažijo bolečine in se pogosto uporabljajo pri prehladu in gripi.
Pripravimo, ga tako, da čajno žličko mešanice prelijemo z 2’5dcl vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 min. Spijemo dokler je svež in največ 3 skodelice na dan. Brinove jagode ne uporabljamo v primeru bolezni ledvic in v nosečnosti ter v čaju dojenja.
Tinktura iz brinovih jagod
Tinkturo pripravimo tako, da 20g posušenih in zdrobljenih brinovih jagod prelijemo s 100ml 70% etanola ali kvalitetnega, močnega domačega žganja. Pazimo, da so jagode v celoti prekrite z alkoholom in dobro zaprto pustimo stati 3 do 4 tedne. Vsebino precedimo in primerno shranimo.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Navadni brin uspešno uspeva na sončnih pobočjih in je odporen na mraz in sušo. Najdemo ga po vsej severni polobli in sicer na pustih travnikih, na skalnatih rastiščih in v svetlih iglastih gozdovih v južni in srednji Evropi, severni in osrednji Aziji in Severni Ameriki. Pri nas ga najdemo v gozdovih, na suhih in sončnih pobočjih. Precej razširjen je na Krasu, saj dobro prenaša močan veter ter na domačih vrtovih, kot okrasna rastlina ali živa meja.
Uporabni deli
Grm navadnega brina gojimo, kot okrasno rastlino, saj oddaja prijeten, aromatičen vonj in popestri vrt; kot zdravilno rastlino in tudi za uporabo v kulinariki. Večinoma se uporabljajo jagode oziroma plodovi, manj pa vršički in mlade iglice ter les.
Rastne razmere
Navadni brin ni zahteven za gojenje in uspeva na vseh vrstah tal, le dovolj odcedna naj bodo. Razmnožujemo ga s semeni ali s potaknjenci in tudi s sadikami. Sadimo ga pomladi ali pa zgodaj jeseni na sončno lego.
Žetev
Na ženskih rastlinah leto ali dve po zasaditvi v jesenskem času nabiramo zrele temno modre jagode. Ker dozoreva počasi, so na grmu istočasno vedno nezreli oziroma zeleni ter zreli oziroma temno-modri plodovi. Plodove ne sušimo na soncu, temveč v zračnem in temnem prostoru ter jih hranimo v lesenih ali steklenih posodah, ki se dobro zaprejo.
Spomladi, od aprila do začetka poletja, pa nabiramo vršičke in mlade iglice ter mlade veje. Oboje na drobno narežemo in sušimo v temnem in zračnem prostoru, ter ravno tako hranimo v lesenih ali steklenih posodah, ki se dobro zaprejo.
Zanimivosti
Brin lahko najdemo v nekaterih najbolj negostoljubnih pokrajinah, ki si jih je možno predstavljati. Uspeva v okolju vročine, ekstremnega mraza, močne sončne svetlobe, malo vode in hudih vetrov. Pogosto lahko vidimi brin, za katerega se zdi, da raste naravnost iz trdne skale.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Najnovejše raziskave so ovrgle trditve, da uporaba brinovih jagod in hlapnega olja, poškoduje ledvice. To se je dogajalo v primerih, ko so eterično olje, zaradi razmeroma visoke cene, mešali z veliko cenejšim terpentinovim oljem. Vseeno pa je potrebno poudariti, da pretirana uporaba ali prevelike količine, lahko povzročijo draženje, v najhujših primerih celo vnetje ledvic.
Uporaba brinovih jagod in eteričnega olja je odsvetovana ljudem z kroničnimi ali pa akutnimi boleznimi ledvic. Nasploh velja, da se pri kakršnemkoli obolenju ledvic, pred uporabo posvetujemo z izbranim zdravnikom ali farmacevtom. Uporabo ravno tako odsvetujejo nosečnicam in doječim materam.
Pri zunanji uporabi eteričnega olja, se priporoča zmernost, saj lahko pride do kožnih vnetji in mehurjev.
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadni brin
- Angleško ime:
- Common juniper
- Botanično ime:
- Juniperus communis L.
- Ph.Eur ime:
- Juniperi
- CAS:
- 84603-69-0
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Iglavci (Pinophyta)
- Razred:
- Iglavci (Pinophyta)
- Red:
- Borovci (Pinales)
- Družina:
- Cipresovke (Cupressaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline nemenjene uporabi z omejitvami (Z)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
