UPORABNI DELI

- ZEL 

Zel nabiramo v času cvetenja, to je od junija do septembra. Zel vsebuje večje količine flavonov in flavonolov, fumarno kislino in poliacetilene. Suha droga iz zeli ugodno vpliva na samo funkcijo jeter, pri žolčnih kolikah in zlatenici.

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Pegasti badelj se uporablja notranje. Sušeni plodovi in redkeje suha droga zeli imata ugoden vpliv na razstrupljanje jeter, razna jetrna obolenja, tudi cirozo; poškodbe jeter (npr. zaradi uporabe zdravil), žolčnih kolikah, zlatenici, kot preventivo in tudi kurativo pri zamaščenosti jeter. Posušeni in zmleti plodovi se uporabljajo v čajnih mešanicah, za pripravo tinkture, kot olje, v prehranskih dopolnilih (v prahu, kapsulah) ali pa v obliki čistega prahu, ki ga bodisi poparimo ali pa zmešamo z mlečnim izdelkom in zaužijemo. Zel se uporablja sveža ali sušena. Ponekod pripravljajo čaj iz pegastega badlja, ki ga uživajo pri žolčnih in jetrnih težavah, ampak ker zel ne vsebuje silimarina, je vprašljivo delovanje na jetra. Zel je najbolj poznana po tem, da naj bi spodbujala izločanje žolča.

Interna zdravilna uporaba

Najpogosteje se uporabljajo plodovi, katerim odstranimo ščetinasto kodeljico, jih posušimo in zmeljemo. Plodovi vsebujejo silimarin, ki deluje proti jetrnim strupom in sicer tako, da spremeni zunanjo zgradbo sten jetrnih celic in tako strupi ne morejo prodreti vanje. Poleg tega pospeši delovanje encimov polimeraze, ki so življensko pomembni, saj se brez njih celice nebi obnavljale. Silimarin tudi aktivira druge pomembne encime v jetrih in je pomembnem lovilec radikalov.

Zel in pripravki iz nje se uporabljajo pri zlatenici, žolčnih kolikah in za spodbujanje same funkcije jeter. Silimarina ne vsebuje, vsebuje pa flavonove in flavonolove, fumarno kislino in poliacetilene. Uporaba zeli je redka.

Prehranska živilska uporaba

Cvetove ognjiča uporabljamo za dekoracijo čajnih mešanic, zaradi intenzivno rumeno-oranžno obarvanih cvetov. Poleg omenjenega jih lahko dodajamo tudi solatam.

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Pripravkov ne uporabljamo zunanje in za kozmetične namene.

Uporaba v veterini

Kot prehranski dodatek za pse, mačke in konje, se pegasti badelj uporablja za zdravje jeter, izločanje žolča, pri pomankanju apetita in napenjanju. Priporoča se uporaba med farmacevtskimi terapijami.

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

Uporaba pegastega badlja sega daleč v zgodovino. Že ime Marijin osat in legenda o tem, kako je rastlina zaščitila devico Marijo, nam pove, da je poznan že iz Kristusovega časa. V tem času so ga uporabljali za spodbujanje bruhanja in tudi Plinij in Dioskurid sta ga omenjala kot zdravilno rastlino. Grki so poznali njegovo moč, da izloči strupe pri pikih insektov in kač.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Cardui mariae Fructus: plod pegastega badlja
- Cardui mariae Herba: zel pegastega badlja

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE

ZDRAVILNE UČINKOVINE

Plod pegastega badlja vsebuje 1’5 do 3% silimarina, katerega glavne sestavine so slilibinin (krajše silibin), silikristin in silidianin. Silimarin deluje proti jetrnim strupom, spremeni zunanjo zgradbo sten jetrnih celic in s tem prepreči strupom, da prodrejo v celice ter pospeši delovanje encima polimeraze. Plod vsebuje še flavonoide, med drugim kvercetin, ki je en izmed najbolj aktivnih flavonoidov in v študijah kaže protivnetno delovanje, poleg tega pa je močan antioksidant. Vsebuje tudi maščobno olje z maščobnimi kislinami, s tokoferolom in steroli ter beljakovine, ogljikove hidrate, grenke snovi, eterično olje, smole in malo čreslovin.

Zel vsebuje silimarin, večje količine flavonov in flavnonolov, fumarno kislino in poliacetilene. 

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

Pri akutni zastrupitvi jeter so dokazali, da imata silimarin in slilbinin hepatoprotektivne učinke, kar pomeni, da učinkuje na pravilno delovanje jeter in srca, ampak celotnega procesa delovanja, še niso dokončno raziskali.

Mnogo raziskav v primeru zastrupitve z zeleno mušnico kaže, da silimarin lahko znatno poveča možnost preživetja. Sicer se te raziskave ne načrtujejo in ker zastrupitve tudi niso pogoste, je zato to dolgotrajen proces, ki se izvaja le ob dejanski zastrupitvi in ne namerno izvedeni klinični raziskavi. Dokazano pa je, da je pri tej vrsti zastrupitve, poleg dveh drugih načinov zdravljenja, učinkovito le še zdravljenje s slilimarinom.

Mnogo raziskav je potrdilo, da so pripravki iz pegastega badlja zelo učinkoviti pri cirozi jeter. Le ena raziskava, ki je vključevala kronične alkoholike z cirozo, pa je v tem primeru ovrgla delovanje silimarina, ker ni bilo nobenega izboljšanja stanja.

Spet druge raziskave pa kažejo, da silimarin učinkovito ščiti in zdravi jetra pri zastrupitvah z organskimi topili. Predvsem je učinkovit kot preventiva, pri delavnih v tovarnah, kjer so delavci izpostavljeni hlapom.

Najpogosteje se uporabljajo plodovi in sicer zdrobljeni in zaužiti z mlečnim izdelkom ali pa v obliki kapsul ali tablet. Iz plodov se pripravlja tudi tinktura. Redkeje se pripravlja čaj iz plodov ali zeli, saj silimarin ni topen v vodi. Kot poparek se uporablja pri prebavnih motnjah in povišanem holesterolu v krvi.

Zdrobljena semena

Semena lahko kupimo cela ali pa že zdrobljena. Če imamo cela, eno čajno žličko semen stremo v možnarju in za boljše in učinkovitejše delovanje, jih zmešamo z hladnim mlečnim izdelkom in popijemo / pojemo. Semen ne segrevamo in ne dodajamo v vroče jedi. Tako pripravljena semena lahko uživamo 1x na dan, neprekinjeno tri tedne.

Čaj iz semen / zeli

Eno žličko zdrobljenih semen / suhe droge zeli prelijemo z 2’5dcl vrele vode, pustimo stati 10min, precedimo in še toplo popijemo. Na dan lahko zaužijemo 2 – 3 skodelice poparka, pol ure pred obrokom in sicer tri tedne, nato terapijo prekinemo. Čaj je zelo koristen za pospeševanje prebave.  

Rastišče in razširjenost

Domovina pegastega badlja sta Evropa in Azija. Raste samoniklo na prisojnih kamnitih tleh, zelo pogost je v Dalmaciji. Je eno ali dvoletnica, zelo trdoživa rastlina, ki jo pogosto najdemo gojeno na vrtovih.

Uporabni deli

Zaradi potreb farmacije in zdravilstva se vedno pogosteje goji, tudi na domačih vrtovih. V zdravilne namene uporabljamo plodove, redkeje zel.

Rastne razmere

Raste samoniklo, semena se raznašajo z vetrom. V primorskih krajih ga najdemo na kamnitih, nobdelanih tleh in ob poteh.

Žetev

Plodove nabiramo pozno poleti ali jeseni. Cela rastlina ima bodice in na koncu stebla ima cvetno glavico, ki je močno bodeča, zato plodove nabiramo z rokavicami. Tudi zel zaradi bodic nabiramo z rokavicami in sicer od maja do avgusta.

Zanimivosti

Plodovi so težko dostopni, saj so skriti v cvetni glavici, ki je močno bodičasta in jih najlažje izdolbemo z vilicami.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI

Načeloma pri uporabi pripravkov iz pegastega badlja skorajda ni nezaželenih stranskih učinkov, pa se vseeno ne priporoča bolnikom z žolčnimi kamni in pri sočasnem zdravljenju z zdravili (saj spodbuja presnovo). Diabetikom se priporoča posvet z zdravnikom, ker pripravki lahko vplivajo na raven sladkorja v krvi. Redko, pri prekomerni uporabi, lahko pride do glavobola ali blažjih prebavnih motenj, kakšnih hujših reakcij, kot so alergije ali pa kožni izpuščaji, pa skorajda ne beležijo.

Nosečnicam in doječim materam odsvetujejo uporabo pripravkov.