










Sivka, prava (Lavandula angustifolia)

Prava sivka je grm z aromatičnimi cvetovi, ki se jih uporablja za pridobivanje eteričnega olja. Pripravki iz sivke se uporabljajo kot pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in v primerih težav s spancem. Iz eteričnega olja se dela mazila proti raznim kožnim težavam in negi kože po piku insektov. Dokazano deluje pomirjujoče in rahlo sedativno, učinkovito izboljšuje prebavo, pomaga pri napenjanju in driski ter vpliva na izločanje žolča. Blaži težave z rodili, med menstruacijo, v klimakteriju, pri glavobolih in vseh živčnih stanjih. Na koži deluje antiseptično in zdravilno.
IME
Latinsko: Lavandula angustifolia L. (syn. Lavandula officinalis)
Ostala ljudska imena: kofendl, lafendel, lafendl, lavanda, lavendl, sivač, sivka, špiknada
BOTANIČNI OPIS
Prava sivka je vednozelen, pritlikav grmiček, ki ima močno razvejano steblo in se gosto razraste. V višino doseže od 20 do 40 cm. Stebla so štirioglata, brez stranskih vej in imajo na koncu samo en cvet. Listi so podolgovati, na robovih zavihani in dolgi 2-6 cm. Na zgornji strani so sivozeleni, na spodnji pa bolj beli in gosto dlakavi. Klasasta socvetja imajo široke oporne in žilave liste. Cvetovi so dvospolni in so, za razliko od drugih vrst, živo vijolično-modre barve in cvetijo julija in avgusta. Korenine segajo globoko v tla in so močno razvejane. Njena domovina je Sredozemlje, v mnogih deželah jo gojijo za potrebe parfumske industrije. Pri nas ni domorodna rastlina, jo pa pogosto najdemo na vrtovih in v parkih ter nasadih, kjer jo v zadnjem času gojijo, predvsem na Krasu, Štajerskem in v Prekmurju.
SORODNE VRSTE
Prava sivka (Lavandula angustifolia L.) še zdaleč ni edina iz te družine, ki se uporablja v zdravilne, kozmetične in industrijske namene.
Druge bolj znane vrste so še španska sivka (Lavandula stoechas), francoska sivka (Lavandula dentata) in portugalska sivka (Lavandula latifolia) in se od prave sivke po izgledu očitno razlikujejo.
Poznamo pa še lavandin, znanstveno Lavandula x intermedia, katerega pa že latinsko ime pove, da je križanec oziroma hibrid. Ustvarjen je bil s križanjem prave sivke in portugalske sivke. Je zelo nezahteven za gojenje in zato ga pogosto najdemo na vrtovih, v parkih in drugih nasadih. Razlike med pravo sivko in lavandinom so v vsebnosti zdravilnih učinkovin in predvsem eteričnega olja ter delovanja le teh. Lavandin vsebuje več eteričnega olja in je posledično cenovno ugodnejši.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
O uporabi sivke, v zdravilne namene, v starih zeliščarskih knjigah ne najdemo veliko zapisanega. Zapisi se nanašajo predvsem na njeno aromo in uporabo v namene odišavljanja prostorov in kopeli. V tradicionalni medicini se uporablja zoper napenjanje, za boljšo prebavo, za odvajanje seča, pri vodeničnih stanjih in za spodbujanje menstruacije. Uporabljajo jo tudi pri zlatenici, saj naj bi čistila jetra in odpirala vranico. Poleg tega pripravke uporabljajo pri omotici, slabosti, glavobolih, živčnih stanjih ter za boljše počutje, poživitev telesa in duha. Šopki sivkinih cvetov ne smejo manjkati v omarah, za odganjanje moljev ter na mizi za okras, aromo in boljše počutje.
ZANIMIVOSTI
Eterično olje se pri vrstah sivke razlikuje po vsebnosti in posledični uporabi. Pomembno je, da izberemo pravo vrsto, za prave tegobe in uporabo! Za potrebe fitoterapije, kozmetične in parfumske industrije so najpomembnejše tri vrste: prava sivka, portugalska oz. širokolistna sivka ter lavandin.
Lavandin je tista vrsta, ki jo najpogosteje zamenjamo za pravo sivko in se tudi najpogosteje trži, kot prava sivka. Po drugi strani pa je, zaradi večje vsebnosti eteričnega olja in lažjega pridobivanja le-tega, zelo pomemben v parfumski industriji.
Eterično olje prave sivke je v zdravilne namene najbolj uporabno. Njegova aroma je sladka, sveža in zelo prijetna. Pridobivanje tega olja pa je žal zelo zahtevno in drago. Iz 130g cvetov namreč pridobimo le liter eteričnega olja.
Širokolistna sivka oziroma njeno eterično olje se najpogosteje uporablja za odišavljanje mil, izdelkov za odišavljanje doma in podobno. Njeno olje je bolj ostro, z vonjem po kafri.
UPORABNI DELI
- CVET
Vsebnost eteričnega olja in količina učinkovin v njem, je v cvetovih najvišja, če jih nabiramo tik pred cvetenjem. Cvetovi se uporabljajo za poparke, čaje, kopeli in izvlečke.
- ETERIČNO OLJE
Pridobivajo ga z vodno destilacijo cvetov prave sivke. Je izredno cenjeno in najpogosteje uporabljeno v zdravilne namene. Večinoma se uporablja se v fitoterapiji, manj v kozmetični industriji in še manj v parfumski industriji.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Sivka in sivkino eterično olje sta uporabna notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke, ki se jih zaužije. Za zunanjo uporabo se uporablja tekoče, poltrdne in trdne pripravke. Prava sivka in eterično olje sivke, pri zunanji in notranji uporabi, dokazano delujeta pomirjujoče in rahlo sedativno, kar je posledica vsebnosti linalilaceata ter linaloola. Prav tako delujeta nevroprotektivno in antikonvulzivno. Učinkovito izboljšujeta prebavo, pomagata pri napenjanju in vplivata na izločanje žolča. Pri driski, ki je posledica vrenja v črevesju, se tudi dobro obneseta in sicer zaradi antimikrobnega delovanja. Na koži delujeta antiseptično in zdravilno.
Interna zdravilna uporaba
S pripravki iz cvetov in eteričnega olja prave sivke si pomagamo v primeru psihičnih stanj živčnega izvora, glavobolih, nizkem krvnem tlaku, težavah s prebavo in napenjanjem ter pri driski (pogojeni z vrenjem v črevesju). Dobro vplivata tudi pri težavah z rodili in v menopavzi. Cvetovi so pogosto v čajnih mešanicah za pomiritev in boljši spanec.
Prehranska živilska uporaba
V kulinariki se uporabljajo mladi listi ali pa vejice s socvetjem (kot na primer rožmarin), s katerimi začinjamo meso, ribe, omake in mesne enolončnice.
Cvetovi se uporabljajo v obliki prevretkov, ki jih precedimo, v sladicah, sokovih, alkoholnih pijačah, itd.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Sivkine cvetove in sivkino eterično olje v pripravkih, uporabljamo v kopelih pri vegetativnih distonijah in težavah povezanih s klimakterijem ter glavobolih in stresu. Pogosto se uporabljata kot rubefacient pri revmatizmu. Pri kožnih stanjih in boleznih se poslužujemo pripravkov s sivko v primeru pikov insektov, za razkuževanje ran, oskrbo ran in pri raznih izpuščajih in srbečicah. V obliki inhalacij se uporablja pri angini, gripi in bronhitisu.
V fitoterapiji je eterično olje sivke eno izmed najbolj uporabnih. Pomaga pri nemiru, živčnih stanjih, nespečnosti, bolečinah živčnega izvora v mišicah in sklepih ter napetosti. Deluje antidepresivno, regenerativno, protivnetno, antiseptično, protiglivično, protimikrobno in še bi lahko našetevali.
Eterično olje se uporablja tudi v parfumeriji, kot sestavina parfumov ali toaletnih vodic. Še bolj pogosto v parfumeriji srečamo cenejšo širokolistno sivko ali lavandin.
V kozmetiki se uporablja tudi hidrolat sivke, vodni del, ki ostane ko se odtoči eterično olje iz destilata. Hidrolat je precej bolj nežen, kot eterično olje in deluje izredno tonično na suho, mastno in zrelo kožo. Zato se pogosto uporablja, kot del vodne faze, pri izdelavi krem ali v raztopini, kot tonik za obraz.
Uporaba kot repelent
Uporaba sivke, kot repelent oz. zaščita pred mrčesom je že dolgo znana. Tradicionalno se je sivka uporabljala za zaščito oblek pred molji in ostalimi zajedavci. Dandanes pa so izredno popularni razni pripravki proti komarjem ali klopom. Sivkino eterično olje se pogosto uporablja skupaj z eterični olji evkalipta, limonske trave ali citronele ter raznimi agrumi.
Uporaba v veterini
Zaradi dobrega učinkovanja proti bakterijam in glivicam, se zunanje uporabljajo poparki, razredčene tinkture (10 – 20%) ali olje z 2-10% eteričnega olja pri raznih kožnih težavah. Eterično olje lahko nanesemo tudi na dlako pri vratu živali ter tako odganja bolhe in ostali mrčes. Pretirano razdraženim domačim živalim, lahko dodamo sivko v vrečkah ali blazinice pokapane z eteričnim oljem v bližino ležišča za bolj miren spanec.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Njeno ime izvira iz latinske besede ˝lavare˝, kar pomeni umivati. To pove, da so že v času Rimljanov dobro poznali njen učinek na kožo, telo in duha. Iz Sredozemlja so jo zanesli menihi že v 11. stoletju. Kasneje v 16. stoletju so jo, kot prvi, začeli gojiti v Angliji. Nam bližje je nato nastal še veliki nasad pri Dunaju. Sivka se je že zelo zgodaj začela uporabljati kot repelent, kar so verjetno ugotovili po naključju. Verjeli so namreč, da ima sivka čarobne moči in jo uporabljali v razne namene. Šopke so otrokom polagali v zibke, proti napenjanju in verjeli, da sivka prinaša ljubezen in jo verjetno nastavljali povsod po hiši. Kasneje pa so ugotovili še njene blagodejne učinke pri prebavi, slabemu počutju, živčnih motnjah, težavah z ohromelostjo udov, nespečnosti in pri ranah in izpuščajih na koži. Opisal znan zeliščar John Parkinson (1640) kot rastlino, ki je »še posebej dobra za vse tegobe in bolečine glave in možganov«. Svojim pacientom jo je za pomiritev in proti prebavnim motnjam, predpisoval tudi zdravilec Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt, ki je deloval v 19. stoletju. Sivkino eterično olje je eno od redkih, ki je še vedno vpisano v britanski farmakopeji.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Lavandulae flos: cvet sivke
- Lavandulae aetheroleum: eterično olje sivke
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJUE
Primerno za široko interno in zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Glavna aktivna učinkovina v sivke je eterično olje, ki ga je v svežih cvetovih približno 0,5 – 3%.
Poleg tega droga vsebuje tudi do 12 % čreslovin lamiacejskega tipa.
Eterično olje prave sivke sestavljajo pretežno terpenski estri; linalil acetat (do 50%), lavandulil acetat (do 5 %), geranil acetat, neril acetat, terpenski alkoholi; linalool (do 40%), terpinen4-ol, lavandulol, nerol, ter manjše količine ostalih monoterpenov, seskviterpenov, ketonov in kumarinov. Najbolj cenjena je sivka, ki raste na višjih predelih saj je za njo značilno, da ima več estrov. Le-ti so pomembni za pomirjajoče delovanje.
Eterično olje širkolistne sivke in lavandina vsebujeta še do 35 % cineola in 10 – 20 % kafre. Prava sivka vsebuje še 10 % čreslovin lamiacejskega tipa, saponine, grenko snov in smolo .
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Sivka je po številu opravljenih raziskav med tremi najbolj raziskanimi zdravilnimi rastlinami. Še vseeno pa uporaba v fitoterapiji sloni bolj na ugotovitvah tradicionalne uporabe, kot na opravljenimi raziskavami. Zagotovo pa ima posebno mesto v fitoterapiji, kozmetiki in parfumski industriji.
Leta 1994 je bila opravljena nadzorovana raziskava, v katero je bilo vključenih 635 žensk v obdobju do deset dni po rojstvu otroka. Tretjini žensk so v kopeli, pod nadzorom, dodajali 6 kapljic eteričnega olja sivke; drugi tretjini sintezno zmes snovi, ki je po vonju spominjala na sivko; tretji skupini pa izolirano spojino iz sivke. Ugotovitev raziskave je potrdila, da je naravno eterično olje, bolje vplivalo na razpoloženje žensk, vendar ne dovolj, da bi bilo znatno bolj učinkovito. Vpliv na počutje so ugotovili z vizualnim psihološkim preizkusom.
Še ena raziskava, opravljena leta 2000, je vključevala ženske v obdobju po rojstvu. Vključenih je bilo 8058 žensk, v obdobju osem let. V bolnišnici, pod nadzorom, so prejemale aromaterapijo z mešanico desetih sestavin, katerie del je bilo sivkino eterično olje. Polovica sodelujočih je ocenila, da je aromaterapija delovala ugodno in pozitivno na njih. Pri 14 % sodelujočih ni bilo zaznati učinka.
V dvojno slepi raziskavi, opravljeni leta 1998, je sodelovalo 12 prostovoljk. Ugotavljali so učinek etanolnega izvlečka cvetov prave sivke po enkratnem peroralnem odmerku (1200mg), na možgansko aktivnost in vizualni preizkus budnosti. Učinek so primerjali s placebom, z diazepamom ter z izvlečki baldrijana, šentjanževke in melise. Za diazepam, izvleček baldrijana in izvleček sivke, so ugotovili, da so povzročili sedacijo. Razlike med izvlečkoma in diazepamom, so bile v drugačnem profilu EEG .
Iz cvetov sivke se izdeluje obkladke, čaje, vodne, etanolno-vodne in oljne izvlečke, eterično olje, hidrolat (rožno vodo) ter mazila in kreme.
Poparek iz cvetov sivke
Zdravilni poparek iz cvetov sivke se uporablja za izpiranje ran in masažo lasišča. 2 grama sivkinih cvetov prelijemo s 150 mililitri vrele vode in namakamo 8 minut. Potem poparek precedimo skozi cedilo. Poparek uporabimo in z njim izpiramo ali masiramo prizadeto mesto. Postopek lahko ponovimo dva do štirikrat na dan. Po 7 dneh mora priti do občutnega izboljšanja, sicer se posvetujte z osebnim zdravnikom.
Kopel iz cvetov sivke
Pripravimo podobno kot poparek, le da vzamemo nekoliko večjo količino. 50 – 100 g sivkinih cvetov prelijemo z litrom vroče vode, pustimo stati 10 – 15 minut in nato odcedimo. Poparek uporabimo v kadni kopeli, predvsem pri klimakteričnih težavah, ali pri raznih kožnih težavah.
Čaj
Za pripravo čaja, eno čajno žličko suhe droge prelijemo s skodelico vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Precedimo in ga popijemo po požirkih in počasi.
Sivkin čaj se priporoča pri težavah z napenjanjem, za odvajanje seča, za pospeševanje menstruacije, za pomiritev, pri glavobolu in za boljši spanec. Zelo dober je tudi za masažo lasišča, v želji da okrepimo prekrvavitev in si izboljšamo počutje. Koristen je tudi za izpiranje ran in blaženje srbečice.
Čajna mešanica za pomiritev
Mešanica, v istem razmerju vsake droge, vsebuje: cvet sivke, liste poprove mete, cvetove hmelja, korenino baldrijana in cvet kamilice. Žličko, do dve suhe droge prelijemo s 2,5 dcl vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Čaj precedimo in še svežega pijemo, do dvakrat na dan.
Najbolje je, da si čaj pripravimo eno uro pred spanjem. Pri bolj intenzivnih živčnih stanjih ali pa stresu pa si ga pripravimo kadarkoli v dnevu.
Tinktura ali vodno-etanolni izvleček iz cvetov sivke
Ta pripravo uporabimo steklenko s širokim vratom (za vlaganje) in vanjo damo zel z cvetovi. Prelijemo s najmanj 50 % tropinovim žganjem in dobro zapremo. Postavimo na sonce in pustimo vsaj 3 tedne. Ko je nared, precedimo steklenico iz temnega stekla in shranimo v hladnem in temnem prostoru. Na dan, lahko trikrat uporabimo 10 – 15 kapljic, ki jih zmešamo z malo vode ali čaja.
Zunanje jo uporabljamo za blaženje bolečin in trganja v mišicah in sklepih pri revmi, za masažo lasišča ter za izpiranje ran, nečisto kožo in pri mastni, aknasti koži. Notranje je tinktura uporabna pri težavah z nespečnostjo, nemirnostjo, pri živčnih stanjih, za blaženje prebavnih motenj in pri napenjanju ter želodčnih in črevesnih krčih. Deluje tudi kot blagi diuretik.
Vlažilno-čistilna maska za obraz
Za pripravo maske potrebujemo 1 žlico navadnega jogurta, 2 žlici zmečkanega avokada, kvalitetno oljčno ali mandljevo olje, malo soka limone ter 4 kapljice eteričnega olja sivke. Vse sestavine, razen olja zmešamo v homogeno maso in nato počasi dolivamo še olje, da dobimo mazljivo in ne preveč tekočo zmes. Na čist obraz si dvakrat na teden nanesemo masko, jo pustimo delovati 20 minut in nato speremo s toplo vodo. Kuro s vlažilno čistilno masko izvajamo 5 do 6 tednov.
Maska z eteričnim oljem sivke kožo neguje, jo gladi, čisti in vlaži.
Oljni izvleček iz cvetov sivke
Za namen nege poškodovane kože lahko pripravimo negovalni oljni izvleček sivkinih cvetov. Vzamemo čist in suh kozarec iz temnega stekla. Vanj odmerimo 10 - 15 gramov suhih sivkinih cvetov in jih prelijemo s 100 mililitri priljubljenega rastlinskega olja. Pogosto se uporabljajo oljčno, sončnično ali mandljevo olje. Kozarec zapremo, dobro pretresemo in nanj zapišemo, kaj vsebuje. Postavimo ga v suh, temen prostor sobne temperature (25°C), za štiri tedne. Kozarec vsak dan dobro pretresemo. Po štirih tednih vsebino kozarca precedimo ter izvleček prelijemo v ustrezen vsebnik. Na vsebnik napišemo »Oljni izvleček sivke,« datum izdelave in rok uporabe. Izdelek je uporaben približno pol leta ali več. V primeru, da spremeni barvo ali vonj, izdelek zavržemo in pripravimo svežega. Z oljnim izvlečkom mažemo poškodovano kožo ali pa ga uporabimo kot sestavino za razne kozmetične izdelke, predvsem brezvodna mazila. Bolj učinkovito za uporabo je eterično olje sivke, tako da je macerat priporočljivo izdelovati le če nimate eteričnega olja.
Eterično olje iz cvetov sivke
Hidrolat iz cvetov sivke
Hidrolat ali rožna voda je vodni ostanek, pri destilaciji eteričnega olja. Vsebuje manjši del raztopljenega eteričnega olja in nekatere vodotopne učinkovine. Hidrolat se lahko uporablja kot tonik za obraz, sestavina za kozmetične izdelke ali kot nekoliko bolj eksotičen dodatek pri kuhanju.Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Prava sivka je široko razširjena po Evropi in Ameriki, gojena predvsem v Sredozemlju in zmerno-toplem pasu. Prija ji sonce, zato jo na senčnih pobočjih ne najdemo. Kot divja rastlina raste v južni franciji, Španiji, Italiji in severni Afriki. V Sloveniji v naravi ne raste, jo pa vedno več sadijo na Krasu, Štajerskem in v Prekmurju.
Uporabni deli
Gojimo jo lahko, kot okrasno rastlino, za potrebe kulinarike ali pa v zdravilne namene. Uporabljamo zel s socvetjem, mlade liste ali pa samo cvetove.
Rastne razmere
Sivka najbolje uspeva na suhih, dobro odcednih, peščenih ali prodnatih tleh v predelih, kjer je veliko sonca. Sama rastlina ima relativno dolg proces kalitve (14–28 dni) in dozori v 100–110 dneh. Vse vrste sivke ne potrebujejo dosti gnojila. Bolj je pomembno, da je zemlja dovolj prezračena, zato izredno dobro uspeva na prodnatih področjih. Na območjih z visoko vlažnostjo ali veliko padavinami je za sivko lahko težava gniloba korenin, saj pride do glivičnih okužb. Najbolje uspeva v tleh s pH med 6 in 8. Sivka se dobro razmnožuje z potaknjenci. Najbolj primeren čas za razmnoževanje je obdobje julij – avgust. Ni pretirano občutljiva na mraz, tako da preživi tudi v bolj hladni klimi.
Žetev
Sivka ima največjo količino eteričnega olja in tudi najbolj bogato je, tik pred cvetenjem.
Cveti julija in avgusta. Zel s socvetji zvežemo v manjše šopke in jih na glavo obrnjene sušimo v senčnem in zračnem prostoru ali pa se zel s cvetovi destilira za pridobivanje eteričnega olja. Sušenje običajno traja od 2 – 4 tedne .
Zanimivosti
V nekaterih predelih sveta je sivka postala tudi invazivna vrsta. V Avstraliji, zvezni državi Viktoriji je že od leta 1920 razglašena kot »škodljiva trava«.
Pogosto jo najdemo med nasadi vrtnic ali pa drugih rastlin, ki jih pogosto napadejo uši. Sivkino eterično olje in aroma namreč odganjata te škodljivce.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Pri pravilni uporabi sivke neželenih učinkov ni pričakovati.
Posebna pozornost in previdnost sta potrebni pri uporabi eteričnega olja. Prevelike količine dražijo sluznice in kožo ter vplivajo na počutje.
Uporaba sivke in eteričnega olja v času nosečnosti in med dojenjem ni priporočljiva, zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti uporabe v tem času.
Če pride do neželene reakcije, nemudoma prenehajte z uporabo in izperite mesto, kamor ste nanesli pripravek iz rastline. Če težava po krajšem obdobju ne izgine, poiščite tudi zdravniško pomoč.
Podatki
- Slovensko ime:
- Prava sivka
- Angleško ime:
- Lavender, True lavender
- Botanično ime:
- Lavandula angustifolia
- Ph.Eur ime:
- Lavandulae
- CAS:
- 90063-37-9
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Ustnatičevci (Lamiales)
- Družina:
- Ustnatice (Lamiaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce