Šipek, navadni (Rosa canina)
Šipek se uporablja pri vseh prehladnih obolenjih, gripi, padcu imunskega sistema in oksidativnem stresu. Šipkovi pripravki uporabljajo pri vseh težavah, ki jih povzroča pomanjkanje vitamina C. V tradicionalni medicini uporablja tudi pri krvavečih dlesnih, slabokrvnosti, pri težavah s sklepi, bolečinah v sklepih, za spodbujanje izločanja seča, kot diuretik ter za preprečevanje nastanka ledvičnih kamnov in peska. V kozmetiki se uporabljajo izvlečki v izdelkih za nego kože, predvsem proti staranju in gubam in za vlaženje kože.
IME
Slovensko: Navadni šipek
Latinsko: Rosa canina L.
Ostala ljudska imena (nanašajo se na vse samonikle vrste, ki rastejo pri nas - niso nujno poimenovanja za sorto canina): babji zob, bavček, bavec, divja roža, galtroža, gošavka, goščevje, gošovje, harambuc, kokoška, kopina, mačeha, mačoha, ošipek, pasja roža, srbevka, srbin, srbljivka, srborit, srboritec, srboritka, srbovka, ščipa, ščipak, ščipek, šipečje, šipoje, šipek, trnovlje, vodenink, voglovje, volčji zob, zobatka
BOTANIČNI OPIS
Navadni šipek je bodičast grm, katerega veje se po letu rasti začnejo povešati in imajo trne. V višino zraste od 1 do 3 metre. Listi so premenjalno nameščeni, sestavljeni iz 5 do 7 lističev, ki so nazobčani in nimajo žlez. Listni peclji imajo bodice. Rožnati cvetovi (redko beli) so veliki od tri do pet centimetrov in imajo pet čašnih listov, od tega tri urezane. Ko odcveti in predno plod dozori, čašni listi odpadejo. Plod je jajčast, velik približno 1,5 cm, gladek in rdeče barve. V njem so oreški, ki vsebujejo po eno seme. Seme je rahlo priostreno na koncu in ima oranžno liso ter bele laske.
SORODNE VRSTE
V Sloveniji, v naravi raste 26 sort šipkov, od teh je 24 avtohtonih vrst. Bolj znane sorte so njivski, topolistni, hostni, majski, francoski, drobnocvetni, mnogocvetni, rdečelistni, nepravi, vednozeleni, dlakavi in še mnogi drugi.
Vrtnica ali roža, znanstveno Rosa centrifolia; damaščanska vrtnica, znanstveno Rosa damascena Mill. ter galski šipek, znanstveno Rosa gallica so vrtnice, ki jih gojimo po vrtovih in iz njih izvira že več kot 1000 vrst vrtnic. Cvetne liste vrtnic uporabljajo predvsem v kozmetični industriji, kot adstrigens. V orientalskem svetu se od nekdaj uporabljajo tudi v kulinariki in slaščičarstvu.
Rosa gallica ´Officinalis´ ali apotekarska roža je rasla že na samostanskih vrtovih, v srednjem veku. Uporabljali so jo v zdravilne in kozmetične namene.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Ostanki švicarskih mostišč nakazujejo, da je bil šipek uporabljen kot zdravilna rastlina že v kameni dobi.
Tudi Plinij, rimski naravoslovec, je cenil šipek. Med drugim ga je priporočal pri pasji steklini, od tod tudi izvira ime. Latinsko poimenovanje, Rosa canina, namreč pomeni ˝pasja roža˝.
V srednjem veku so priporočali šipkov čaj pri vseh pljučnih obolenjih in za dvig imunskega sistema, pri vseh boleznih.
Šipek ima zares dolgo in bogato zgodovino uporabe v zdravilne namene in moderna medicina je navedbam tradicionalne uporabe naklonjena in marsikatero delovanje so tudi potrdili.
Šipkovi plodovi so se uporabljali ob vsakem pomankanju vitamina C, prehladih, gripi, vročičnih stanjih, prekomerni utrujenosti, oslabelosti, slabokrvnosti, kot diuterik in tudi pri krvavitvah dlesni.
ZANIMIVOSTI
Uporaba cvetnih listov in šišk, ki jih povzroči vbod šipkove šiškarice je v tradicionalni medicini od nekdaj znana za pripravo tinkture. Neko vmesno obdobje so cvetne liste in šiške ter tinkturo pripravljeno iz njih označevali za strupene in brez zdravilne vrednosti. Kasneje pa je zopet prišla v uporabo in tako je v ljudski medicini še danes. Uporabljajo jo za odvajanje vode, pri bolečem uriniranju, rakastih obolenj želodca in nekaterih boleznih maternice. Delovanje te tinkture sodobna medicina ni nikoli potrdila.
UPORABNI DELI
- PLOD
- SEMENA BREZ DLAČIC
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Droga iz šipkovih plodov se uporablja notranje in zunanje. Za notranjo in zunanjo uporabo se uporabljajo tekoči, poltrdni in trdni pripravki. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C je učinkovit antioksidant, vpliva na imunski sistem in hitrejše okrevanje.
Interna zdravilna uporaba
Plodovi navadnega šipka in pripravki iz njih se uporabljajo pri vseh prehladnih obolenjih, gripi, padcu imunskega sistema in oksidativnem stresu. Predvsem se šipkovi pripravki uporabljajo pri vseh težavah, ki jih povzroča pomanjkanje vitamina C. Poleg vitamina C, so prisotne še kisline, drugi vitamini, minerali, čreslovinami, flavonoidi, pektinom, itd.
Ravno zato se v tradicionalni medicini uporablja tudi pri boleznih dihal, krvavečih dlesnih, slabokrvnosti, pri težavah s sklepi, bolečinah v sklepih, za spodbujanje izločanja seča, kot diuretik, za preprečevanje nastanka ledvičnih kamnov in peska in še marsikateri težavi.
Prehranska živilska uporaba
Šipkovi plodovi se uporabljajo za pripravo šipkove marmelade. Pri pripravi marmelade je potrebno paziti, da je ne prekuhamo, saj se vsebnost vitamina C na ta način znatno zmanjša. Uporabljamo jih tudi za pripravo kompotov, sirupov in želejev.
Pripravimo lahko tudi šipkovo vino in liker.
Zadnje čase pa se vedno bolj uporablja prah iz posušenih plodov šipka, ki se uporablja v napitkih, sladicah, solatah,...
Nekatere kulture plodove uživajo presne.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Zunanja terapevtska uporaba ni znana. Uporaba je omejena na tradicionalno medicino, kjer se izvlečki uporabljajo za celjene manjših ran, glajenje brazgotin, pri opeklinah in ekcemih in bolečinah prisotnih pri revmatoidnem artritisu.
V kozmetiki se izvlečki iz šipka uporabljajo z nego kože, las in nohtov. Dodajajo se tudi šamponon, gelom in milom. Rožno olje se uporablja v parfumski industriji, rožna voda pa je pogosto dodana milom. Šipkovo olje je zelo cenjeno, njegovi glavni sestavini sta linolna in α-linolenska kislina, ki imata protivnetno in regenerativno delovanje. Šipkovi izvlečki so pogosto v izdelkih proti staranju kože in gubam, izdelkih za vlaženje kože, za utrujeno, suho, razdraženo in k vnetjem podvrženo kožo. Ravno tako se uporabljajo pri lomljivih in krhkih nohtih in suhem ter razdraženem lasišču.
Uporaba v veterini
Uporaba v veterini ni znana.
Šipkove plodove divje živali rade jedo, saj naj bi odpravljali glivične bolezni.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Uporablja se vse od plodov brez plodičkov, plodički, šiške, listi in cvetni listi. Uporabljali so pripravke, s katerimi so zdravili bolezni dihal, kronične bolezni mehurja, drisko, krvavitve iz želodca in črevesja, prebavne krče in hemeroide. Poleg tega so šipkove plodičke uporabljali za preprečevanje nastanka ledvičnih kamnov in peska ter pri kopičenju soli sečne kisline, torej pri protinu in revmatizmu.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Plodovi vsebujejo od 350 do 2000 mg% vitamina C. Drugi vitamini, ki so prisotni v plodovih so še vitamin E, vitamin K in vitamin P. Sveži vsebujejo 50 % vode, posušeni pa 10 % vode. Sveži vsebujejo še 23 % celuloze, 11 – 15 % sladkorjev (invertni sladkor in malo saharoze), 10 % pektinov, 4 % beljakovin in 0,3 % maščob. Ravno tako sveži vsebujejo še 1 – 3 % kislin, kot so jabolčna, citronska, jantarna in fosforna ter 2,5 % čreslovin, 5 – 8 mg% provitamina A, flavonoide in malo eteričnega olja. Posušeni vsebujejo še 0,03 mg % vitamina B₁, 0,01 – 0,03 mg% vitamina B₂ ter 1 mg% nikotinske kisline. Posušeni so bogati tudi z mineralnimi snovmi, kot so kalij, kalcij in železo.
Cvetni listi vsebujejo 0,01 – 0,05 % eteričnega olja, ki ga je največ v venčnih listih. Eterično olje venčnih listov je sestavljeno iz 15 – 20 % stearoptena (zmes trdih ogljikovodikov) in 80 – 85 % tekočega eleoptena, ki je pravo rožno olje, sestavljeno iz 40 – 70 % geraniola, do 20 /-40/ % citronelola, do 11 % nerola, fenetilalkohola, linaloola, farnezola, evgenola, citrala, nonanala/nonilaldeiha/ in geranilacetata. Cvetni listi vsebujejo še 9 – 24 % flobataninov, 12,7 % beljakovin, 3,6 % maščob, galno kislino, kvercitrin, sladkor, vosek, antociansko barvilo in cianin.
Semena oziroma plodiči, brez dlačic pa vsebujejo veliko več maščob in vitamina E, kvercetin, lecitin, kisline in 0,01 % vanilina.
Listi, ki se uporabljajo v ljudski medicini vsebujejo 400 mg% vitamina C.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Uporaba šipka v farmaciji temelji na tradicionalni uporabi. Uporabljajo se sušeni plodovi, sveži ali katerikoli drugi deli rastline pa ne. Kliničnih dokazov o blaženju oziroma zdravljenju bolezni dihal ni. Ravno tako tudi diuretično delovanje ni potrjeno. Stroka blagodejne učinke šipkovega čaja pri prehladnih obolenjih pripisuje vitaminu C in njegovemu delovanju na imunski sistem. Analiza čajev, ki so na voljo na zahodnem trgu in je potekala več let, je pokazala, da je vsebnost vitamina C v le teh zelo majhna.
Iz posušenih šipkovih plodov pripravljamo čaje, poparke, vodne, etanolono-vodne in oljne izvlečke, prah, mazila, kreme in drugo kozmetiko. Iz njega pripravljamo tudi marmelado, kompote, sirup, vino in liker.
Šipkov čaj
Potrebujemo dve čajni žlički droge, ki ju prelijemo z 2,5 dcl vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 10 do 15 minut. Precedimo in pijemo. Na dan si lahko pripravimo več skodelic čaja. Najpogosteje si pripravljamo čaj pri prehladu, gripi, slabemu počutju in oslabelosti.
Čaj iz semen šipka
Posušena semena pred uporabo stremo. Iz njih pripravimo prevretek iz žličke droge in 3 dcl vode. Prevretek pokrijemo in pustimo stati eno uro, nato precedimo in popijemo.
Čaj iz listov in cvetov šipka
Pripravimo ga tako, da dve čajni žlički droge prelijemo z 2,5 dcl vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 5 minut ter nato precedimo.
Šipkovo žganje
Za pripravo potrebujemo 2 šalice suhih plodov, 2 litra vode, 7 žlic sladkorja in pol litra kvalitetnega 70 % alkohola. Drogo prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati pol ure in nato precedimo. Napojene plodove damo v sterilizirano steklenko in prelijemo z mešanico alkohola in vode in dobro zapremo. Postavimo jo v hladen in temen prostor za 1 mesec. Na dva dni vsebino pretresemo. Po mesecu dni precedimo skozi gazo, po potrebi večkrat in dodamo sladkor ter mešamo, dokler ni popolnoma stopljen. Prelijemo v steklenico in hranimo v hladilniku.
Šipkovo žganje krepi imunski sistem, veča odpornost, blagodejno vpliva na prebavila, krepi srčno-žilni sistem in uravnava krvni tlak.
Šipkova 'vodka'
Najbolj pomembno pri pripravi je, da uporabimo kvalitetno vodko. Uporabimo sveže plodove šipka in sicer 5 žlic. Damo jih v sterilizirano steklenko in jih prelijemo z mešanico vode in vodke, v razmerju 6 dcl/4 dcl. Steklenko dobro zapremo in postavimo v temen in hladen prostor za en mesec. Na dva dni vsebino pretresemo. Po mesecu dni precedimo skozi gazo, po potrebi večkrat in prelijemo v steklenico. Hranimo jo v hladilniku.
Šipkova vodka se uživa v majhnih količinah, 1x dnevno, najbolje zjutraj na tešče. Učinkuje pri oslabelosti in slabem imunskem sistemu. Blagodejno vpliva pri ginekoloških težavah, manjša količino kisline v želodcu in pomaga pri prehladih in gripi.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Navadni šipek raste po skoraj vsej Evropi, v srednji in zahodni Aziji in severni Afriki ter Severni Ameriki. Najdemo ga na travnikih, pašnikih, jasah, ob robovih gozda, ob poteh, v živih mejah in grmovjih.
Uporabni deli
Navadni šipek lahko gojimo kot zdravilno ali okrasno rastlino ter za uporabo v kulinariki. Uporabljamo plodove, liste, cvetne liste in plodiče, brez laskov.
Rastne razmere
Šipek lahko razmnožujemo na več načinov in sicer s semeni, delitivijo in potaknjenci. Najtežje ga je vzgojiti iz semena, ker je zamudno in ni nujno, da se ohranijo sortne lastnosti. Pri delitviji tudi ni vedno željenega rezultata. Vegetativno razmnoževanje je zagotovo bolj uspešno, saj z njim dobimo močno sadiko, ki se dobro prilagodi rastnim razmeram in je odporna na zmrzal. Najlažje pa šipek vzgojimo s potaknjenci in tudi značilnosti sorte se na ta način najbolj ohranijo. Potaknjece sadimo spomladi ali poleti. Glede prsti ni zahtevna rastlina, ampak je potrebno zavedanje, da neprimerno rastišče vpliva na vsebnost učinkovin. Če gojimo šipek v zdravilne namene, potem izberemo ilovnata tla, ki so dobro odcedna in bogata s humusom. Sadimo ga na sončno do polsenčno lego.
Žetev
Plodiče oziroma semena, brez dlačic tudi posušimo in shranimo enako, kot plodove. Pred uporabo jih stremo.
Cvetne popke, cvetne liste in liste nabiramo v času cvetenja, junija in julija. Nabiramo jih v suhem vremenu, v dopoldanskih urah, ko še ni prevroče. Sušimo jih enako kot plodove in pravilno shranimo. Drogo vsako leto menjamo.
Zanimivosti
Germanska plemena so svetišča boginje Freje, zaščitnice žensk, okraševala s šipkovimi vejami. Verjeli so namreč, da šipek ženske ščiti in jim pomaga v težkih trenutkih, predvsem med porodom.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Zaradi pomanjkanja podatkov o vplivu pripravkov med nosečnostjo in dojenjem, se uporaba v tem času odsvetuje.
Pripravkov iz šipka ne uporabljajte, če ste alergični na šipek.
Pri prekomerni uporabi lahko pride do blažjih prebavnih težav.
Pri čiščenju plodov je potrebno odstraniti vse dlačice, ker povzročajo draženje v prebavnem traktu.
Drugih tveganj oziroma neželenih učinkov ni.
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadni šipek
- Angleško ime:
- Rose hip / Dog rose
- Botanično ime:
- Rosa canina
- Ph.Eur ime:
- Rosae
- CAS:
- 84696-47-9
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Šipkovci (Rosales)
- Družina:
- Rožnice (Rosaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
Sorodni članki
Zdravilnost šipka in recept za šipkovo vino
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
