Uva-ursi

Gornik, vednozeleni (Arctostaphylos uva-ursi)

Listi vednozelenega gornika so uporabni notranje pri blagih okužbah sečil. Delujejo na vrste bakterij, ki povzročajo težave s sečili. Najpogosteje se uporabljajo v čaju ali pa v čajnih mešanicah za mehur, ledvice in sečila.

Priljubljeno kot
Zdravilna rastlina (Z)

IME

Slovensko: Vednozeleni gornik
Latinsko: Arctostaphylos uva-ursi (L.) Spreng
Ostala ljudska imena: jagodičnica, medvedje uho, medvedji grozdič, medvedove črešnje, medvedovo grozdičje, medvedovo uho, opranik, opernik, oprnik, zimzeleni gornik

BOTANIČNI OPIS

Vednozeleni gornik je nizek, polegel grm. Ima dolge, rjavkasto rdeče veje. Listi so vednozeleni, usnjati, dolgi približno 3 cm, široki pa od 4 do 15 mm. So narobe jajčasti, na obeh strane brez vidnih žil in se bleščijo. Cvetovi so združeni v previsnih grozdih, z od tri do dvanajst na vsakem grozdu. So bele ali rdečkaste barve. Plodovi oziroma jagode so škrlatno rdeče barve, ledvičaste oblike, v velikosti graha. V Sloveniji je zaščitena rastlina.

SORODNE VRSTE

Brusnica (Vaccinium vitis – ideae L.) je gorniku zelo podobna. Pogosto ju v naravi najdemo rasti skupaj. Ločimo ju listih in steblih. Brusnica ima ravno tako kot vednozeleni gornik diuretično delovanje in je zelo primerna za vse z občutljivim želodcem.

Jesenska vresa (Calluna vulgaris (L.) Hull.) je tudi zdravilna vrsta in je pogosta v čajnih mešanicah za mehur, ledvice in sečila. 

TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA

Vednozeleni gornik je v severnih državah Evrope že od nekdaj  zelo cenjen. Večinoma se uporabljajo listi, redkeje pa tudi plodovi. Uporablja se pri vnetju mehurja in sečevoda, pri katarju mehurja in ledvic, ledvičnih kamnih, uhajanju urina in kroničnih driskah. 

ZANIMIVOSTI

Zaradi visoke vsebnosti čreslovin, vednozeleni gornik draži želodec. Zato se močno odsvetuje vsem, ki imajo kakršnekoli želodčne težave, saj lahko pride do slabosti, bruhanja in nespečnosti. Nadomestimo ga lahko z listi brusnice, ki vsebujejo veliko manj čreslovin in prav toliko hidrokinonskih učinkovin kot vednozeleni gornik.

UPORABNI DELI

- LISTI

V zdravilne namene se uporabljajo listi vednozelenega gornika. Nabiramo jih čez celo poletje, v lepem in suhem vremenu, dopoldan ko še ni zelo vroče. Lahko jih sušimo ali pa uporabimo sveže. Droga ima rahlo grenak okus in značilen vonj.  

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Vednozeleni gornik je uporaben notranje pri blagih okužbah sečil. Dokazano deluje na vrste bakterij, ki povzročajo težave s sečili. Najpogosteje se uporablja kot čaj ali pa v čajnih mešanicah za mehur, ledvice in sečila.

Interna zdravilna uporaba

Posušeni listi se uporabljajo pripravo čaja za zdravljenje lažjih obolenj mehurja in sečil, ko ni potrebno zdravljenje z antibiotiki.

Prehranska živilska uporaba

Uporaba v kulinarične namene pri nas ni znana. Na Norveškem iz plodov pirpravljajo sirup, jih dodajajo kruhu in v kompote. Uporaba plodov ali listov za uživanje je odsvetovana!

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Vednozeleni gornik se uporablja samo notranje.

Uporaba v veterini

Ni znana.

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

Islandci, Laponci in Finci uporabljajo vednozeleni gornik že od nekdaj in uporaba je v teh deželah še danes najpogostejša. Uporabljajo liste in plodove.

Drugače pa ni omenjen v knjigah antičnih piscev in tudi srednjeveški zdravilci ga niso poznali. Šele v zapisih iz 18. stoletja, najdemo podatke o uporabi pri boleznih in bolezenskih stanjih mehurja in ledvic.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Uvae ursi folium: listi

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE

- antiseptik sečnih organov

Primerno samo za interno zdravilno uporabo.

ZDRAVILNE UČINKOVINE

Listi vednozelenega gornika vsebujejo od 5,15 do 11,30 % glikozida arbutina, glikozida metilarbutina in erikolin.

Vsebujejo 15 do 20 % čreslovin galotaninskega in katehinskega tipa.

Grenki snovi v listih sta urson in ericinol.

Prisotni so tudi flavonoidi, predvsem glikozidi kvercetina, kemferola in miricetina.

Od kislin vsebuje galno, elagno in kino kislino.

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

Novejše raziskave so dokazale, da je arbutin glavna protimikrobna učinkovina v drogi. Arbutin v prebavnem traktu hidrolizira na glukozo in aglikon hidrokinon. Hidrokinon, ki ima neposredno protimikrobno delovanje, se sprosti, kadar je urin dovolj alkalen (pH > 7).
Pri šestnajstih prostovoljcih so opazovali izločanje meatabolitov arbutina v urinu, po enem odmerku pripravka iz droge vednozelenega gornika. Uporabili so suhi izvleček, vodno raztopino ter kapsule. Bistvene razlike v količini arbutina v urinu prostovoljcev ni bilo. Metaboliti prisotni v urinu, po zaužitju, so bili hidrokinon, hidrokinon-glukuronid in hidrokinon-sulfat
.

Vednozeleni gornik uporabljamo notranje, najpogosteje v obliki čaja.

Čaj

Za čaj uporabimo suhe ali pa sveže liste. Eno čajno žličko droge prelijemo s hladno vodo, pokrijemo in pustimo stati 6 - 12 ur. Precedimo, segrejemo in dodamo ščepec sode bikarbone. Priporočena količina je dve do tri skodelice dnevno. Čaj lahko pijemo največ teden dni, po tem se moramo posvetovati z zdravnikom!

Čajna mešanica za vnet mehur

Čajna mešanica, ki dobro dene pri vnetem mehurju in sečevodu je pripravljena iz enakih delov droge listov gornika, njivske preslice, cvetu sleza in listov žajblja. Dve čajni žlički droge prelijemo z 2,5 dcl vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Priporočena količina je 3 skodelice na dan. Čajno mešanico, ki vsebuje vednozeleni gornik, lahko pijemo največ teden dni, po tem se moramo posvetovati z zdravnikom!

Čajna mešanica za ledvice

Čajna mešanica, ki jo uživamo kot podoro za ledvice, za boljše delovanje le-teh in tudi pri težavah s sečevedom in mehurjem. Iz enakih delov droge vednozelenega gornika, komarčka, koprive in zlate rozge si pripravimo čaj. Dve žlički droge prelijemo z 2,5 dcl vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Precedimo in še svežega pijemo. Priporočena količina je 3 skodelice na dan. Čajno mešanico, ki vsebuje vednozeleni gornik, lahko pijemo največ teden dni, po tem se moramo posvetovati z zdravnikom!



  Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.

Rastišče in razširjenost

Vednozeleni gornik raste vse od Iberskega polotoka, preko centralne Evrope so Sibirije na vzhode in Skandinavije na severu. Poleg tega raste še na Himalaji, na Altaju in v Severni Ameriki. Pri nas ga najdemo v Julijskih Alpah,  Karavankah in Kamniških planinah.

Uporabni deli

Gojimo ga v zdravilne namene in kot okrasno rastlino. V zdravilne namene se uporabljajo listi.

Rastne razmere

Najdemo ga na kamnitih pobočjih in resavah. Najbolje uspeva na vlažnih tleh, bogatih s humusom, na sončnih do polsenčnih legah. Vzgajamo ga s semeni, ki jih sejemo jeseni, ali pa s potaknjenci poleti.

Žetev

Liste vednozelenega gornika lahko nabiramo celo leto. Najbolje je če ji nabiramo poleti, v suhem in lepem vremenu, v dopoldanskih urah. Naberemo mlade liste, ki jih posušimo v zračnem in senčnem prostoru ali pa jih uporabimo sveže. Shranimo jih v posodo, ki se dobro zapre, v hladen in temen prostor.

Zanimivosti

Vednozeleni gornik je lepa blazinasta rastlina, primerna za saditev na skalnjake in cvetoče nasade. Je tudi medonosna rastlina. V Sloveniji je na seznamu zaščitenih rastlin in je zato več, kot primerna vrsta za zasaditev na vrtu.  

Liste so včasih uporabljali za strojenje in barvanje na pepelnato sivo barvo
.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI

Čaj in čajne mešanice iz vednozelenega gornika ne smemo uživati več, kot sedem dni. Po tem je obvezen posvet pri zdravniku.

Pri uživanju poparkov se urin obarva rjavkasto, kar pomeni da droga deluje.

Bolniki z občutljivim želodcem, naj se izogibajo pripravkov iz vednozelenega gornika in raje izberejo pripravke iz listov brusnice. Vednozeleni gornik lahko namreč povzroči slabost, bruhanje in bolečine v želodcu.

Otroci do dvanajstega leta ne smejo uporabljati pripravkov iz vednozelenega gornika.

Uživanje je odsvetovano nosečnicam in doječim materam.

Podatki

Slovensko ime:
Vednozeleni gornik / Uva-ursi
Angleško ime:
Bearberry / Uva-ursi
Botanično ime:
Arctostaphylos uva-ursi (L.) Spreng
Ph.Eur ime:
Uvae ursi
CAS:
84776-10-3
Kraljevstvo:
Rastline (Plantae)
Skupina:
Semenke (Spermatophyta)
Deblo:
Kritosemenke (Angiospermae)
Razred:
Dvokaličnice (Magnoliopsida)
Red:
Vresovci (Ericales)
Družina:
Vresovke (Ericaceae)
Kategorija namena:
Rastline nemenjene uporabi z omejitvami (Z)
Področja uporabe:
Samo interno ○○