Kopriva, velika (Urtica dioica)
Pri koprivi nabiramo liste, korenino in semena. Listi se uporabljajo pri težavah z izločanjem seča in blažjih vnetjih sečil, čisti kri in pomaga pri slabokrvnosti. Iz njih pripravljamo pripravke za občutljivo lasišče in preprečevanje ali zdravljenje prhljaja. Listi in pripravki iz listov so dobra podpora pri zdravljenju revmatičnih stanj. Korenina se najpogosteje uporablja pri težavah z uriniranjem ob povečani prostati. Semena se uporabljajo pri uravnavanju našega odziva na stres, premagovanju utrujenosti, ter za krepitev nadledvične žleze.
IME
Slovensko: Velika kopriva
Latinsko: Urtica dioica L.
Ostala ljudska imena: koprica, kropiva, kropljiva ožarnica, pečnica, pekoča kopriva, žagalica, žrnica, žgoča kopriva, živa kopriva
BOTANIČNI OPIS
Velika kopriva je trajnica, ki zraste od 50 do 150cm visoko. Korenina je plazeča, nabiramo jo lahko že spomladi, čeprav je bolj priporočljivo jesensko nabiranje. Steblo je štirioglato in je pokrito z dlačicami. Listi so podolgovati, srčaste oblike in imajo grobo napiljene robove. Cela rastlina, z izjemo mladih listov, je pokrita z dlačicami, žgalnimi laski, ki vsebujejo pekočo tekočino (mešanica mravljične kislina in histamina). Ob dotiku se odlomijo, prebodejo kožo in spustijo pekočo tekočino, ki koži povzroča blažje bolečine, neugodje in pekoč občutek. Zato liste obiramo z rokavicami, od aprila naprej. Laski ob predelavi - kuhanju ali mečkanju, izgubijo pekoč občutek. Rastlina je dvodomna, kar pomeni da ima samo moške ali ženske cvetove, ki cvetijo od maja do oktobra. Razmnožuje se vegetativno in s semeni, v naravi opraševanje opravi veter. Enosemenski plod je majhen in dozori jeseni. Je nezahtevna rastlina, ki jo najdemo skoraj povsod, najpogosteje v bližini naselij.
SORODNE VRSTE
Mala kopriva (Urtica urens L.) je enoletnica, zraste do 80cm visoko. Ima rumenkasto korenino, listi so manjši in jajčaste oblike. Je enodomna rastlina, kar pomeni da so na rastlini tako moški, kot ženski cvetovi. Velike razlike med rastlinama ni in obe imata enake zdravilne učinke. Poznana je tudi rimska kopriva (Urtica pilulifera L.), ki pa je manj razširjena.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
V njene zdravilne lastnosti so verjeli že v starem veku. Pripisovali so ji blagodejne učinke pri ranah, krvavitvah in čirih, pri slabosti, čiščenju krvi ter kašlju. Danes je pogosto uporabljena kot diuretik, saj vsebuje veliko kalija. Notranje jo uporabljamo v čajnih mešanicah, ki znižujejo krvni sladkor, pomagajo pri driski, za spiranje sečnih organov, preprečevanje ledvičnega peska in pri lajšanju vnetij. Zunanje se uporablja pri zdravljenju ekcemov, aknah in mastni koži, zavira prhljaj in pospešuje rast las. Listi in pripravki iz njih zmanjšajo bolečine pri revmatičnih obolenjih.
ZANIMIVOSTI
Latinsko ime koprive ˝Urtica˝ izvira iz besede ˝urere˝, ki pomeni skelenje. Čeprav nas kopriva ˝opeče˝ je njeno delovanje v notranjosti blagodejno, na koži deluje predvsem proti vnetjem in alergijam. Včasih so rekli, da če te kopriva velikokrat opeče, da revme na stara leta zagotovo ne bo. Star ljudski rek navaja, da ni rudnine, ki je kopriva ne vsebuje in je naše telo ne potrebuje. Že iz tega lahko sklepamo, da so njene zdravilne lastnosti poznali že dolgo nazaj in jo tudi uporabljali v ljudski medicini. Je zelo bogat vir mineralnih snovi. Kljub temu, da jo uvrščamo med zdravilna zelišča in o njej že marsikaj vemo, pa biologi in biokemiki koprive še niso popolnoma raziskali.
UPORABNI DELI
-LISTI
Liste nabiramo od aprila, do konca julija. Uporabljajo se lahko sveži ali sušeni. Iz njih pripravljamo tudi izvlečke. Ravno zaradi obilice vitaminov in mineralov se vedno bolj pogosto uporabljajo tudi v kulinariki.
-KORENINA
Korenino je priporočljivo izkopavati jeseni, lahko tudi spomladi, do cvetenja. Najpogosteje jo uporabljamo za lajšanje težav z uriniranjem zaradi povečane prostate.
-SEMENA
Semena nabiramo jeseni. Zrela so so zadebelijo in postanejo temnozelene oz. rumeno rjavkaste barve. Ko so že rjavi, jih ne nabiramo več. Seme koprive je odličen adaptogen kar pomeni, da pomaga telesu, da se prilagodi na različne, tako notranje kot zunanje spremembe.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Kopriva je uporabna notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke, ki se jih zaužije, to so čaji, poparki, sokovi, tinkture in v kulinariki. Za zunanjo uporabo so primerni sveži listi, ter tekoči pripravki, ki se jih nanese lokalno, na obolelo mesto. Je bogata zakladnica mineralnih snovi in deluje na več stanj. Najbolj je znana po diuretičnih lastnostih in kot pomoč pri blaženju revmatičnih obolenj. Pogosto jo uporabljamo pri težavah z lasiščem in kožo, od nekdaj pa velja, kot odličen ˝čistilec krvi˝.
Interna zdravilna uporaba
Za interno uporabo se lahko uporabljajo listi, korenine in seme. Kopriva je bogata z mineralnimi snovmi, kot so kalcij, kalij, fosfor, natrij, magnezij in železo. Zaradi velike vsebnosti kalija deluje diuretično. Pri težavah z uriniranjem zaradi povečane prostate, lahko z daljšo uporabo pripravkov iz korenine koprive, dosežemo izboljšanje. Sama uporaba pripravkov žleze ne zmanjša.
Pripravki iz listov se uporabljajo pri vseh vnetnih procesih, pri izpiranju sečnih organov, preventivno tudi za preprečevanje ledvičnega peska. Za nižanje krvnega sladkorja so važni encim sekretin, galusovav kislina, čreslovine in vitamin A. Učinkovita je lahko tudi pri driski. Pripravki so lahko dobro podporno zdravilo pri revmatičnih težavah in pri slabokrvnosti.
Seme, uporabljamo sveže ali pa iz njega pripravimo tinkturo. Deluje kot adaptogen, ki uporabljamo pri premagovanju utrujenosti, dobro uravnava odziv na stres, ter krepi nadledvično žlezo.
Zaradi antialergenskih učinkov pripravki iz koprive pomagajo lajšati tudi seneni nahod. Rastlina spodbuja nastajanje interlevkina-2 in T-celic, ki pomagajo pri obvladovanju alergijskih reakcij.
Prehranska živilska uporaba
Za kulinarične namene trgamo mlade liste in vršičke. Primerna je za pripravo svežih sokov, namazov, juh, omak in tudi v solati, saj mladi listi niso prekriti z žgalnimi dlačicami (previdnost ni odveč). Lahko jih tudi posušimo, zmeljemo in z dobljenim prahom obogatimo različne jedi. V kulinariki se vedno pogosteje uporabljajo tudi semena. Smoothiji z dodatkom listov koprive so odlični proti spomladanski utrujenosti.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Obsežen koreninski sistem, ki črpa minerale globoko v tleh je zasluzen za to, da je kopriva bogata z magnezijem, cinkom, kalcijem, železom, kalijem in mnogimi drugimi minerali. Vsebnost vitaminov, aminokislin in proteinov jo prav tako uvrščata v sam vrh rastlin z zdravilnimi in blagodejnimi učinki. Pripravki iz koprive delujejo protivnetno, antioksiadtivno in diuretično. Zato jo pogosto jo uporabljamo za terapevtsko nego ekcemov, aken, občutljivega lasišča iz zdravljenje plešavosti. Ravno zaradi protivnetnih in diuretičnih lastnosti, jo za lajšanje bolečin pri revmatoliških obolenjih uporabljamo tudi topikalno.
V kozmetiki uporabljamo koprivo v kremah, losjonih, milih, oljih, gelih in tudi kopelih. Koprivna kopel pomaga pri krčih v telesu in zožanih žilah. Pri težavah z mastno in k aknam nagnjeno kožo lahko uporabimo tonik iz listov, saj kopriva deluje na ožanje por in s tem prepreči njihovo zamašitev. Čaj iz koprive deluje tako notranje kot zunanje, npr. pri težavah z razdraženo kožo in ekcemi, ki so pogosto odraz dogajanja v našem telesu in je celostna terapija še kako dobrodošla.
Uporaba v veterini
Tudi domačim živalim pripravljamo koprivni čaj in sicer pri kolikah. Iz korenin in masti se pripravlja maža za konjsko dlako, da dobi zdrav videz. Koprivno seno je zelo dobra krma, predvsem za krave, ker spodbuja nastanek mleka.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Zapisi o zdravilnih učinkih koprive segajo zelo daleč nazaj. V njeno zdravilno moč je verjel rimski pesnik Katul, ki je leta 57 napisal pesem, ki govori o tem kako naj bi mu pozdravila kašelj in nahod. Grški modrec Fanios, pa je o njej in njenih blagodejnih lastnostih napisal celo knjigo. V starogermanski mitologiji je veljala kot simbol strele, ki ima moč da žge, a obenem tudi blagoslovi. Verjetno tudi iz tega izhaja verovanje, da kopriva varuje pred udarom strele. Rimljani naj bi koprive uporabljali za t.i. ˝urticiranje˝. To v praksi pomeni, da so se s koprivami drgnili po telesu, s čimer so pripomogli k večji prekrvavljenosti na površju kože ter se tako ustvari toplejši in bolj poživljajoč občutek telesa.
Proti izpadanju las in prhljaju se uporablja izvleček iz pripravka korenin in vinskega kisa. Uporablja se tako notranje (po žličkah), kot tudi zunanje, zmešan z vodo za spiranje las. S čajem iz koprive, lahko z večtedensko kuro vplivamo na prebavne motnje, pljučne bolezni, jetrne in žolčne bolezni in prekomeren holesterol. Pogosto je tudi koprivno žganje, ki se notranje uporablja ob težavah z želodcem, zgagi in čirih, zunanje pa pri nezdravi koži in celo za izpiranje ran.
Še ena zanimivost, pa je, da so do 17. stoletja oz. do prihoda bombaža v Evropo stebla koprive uporabljali za izdelavo tkanine, ki je bila zelo trpežna in podobna lanu. Podatki o uporabi, kot predivo segajo v 12. stoletje.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Urticae Herba: zel koprive
- Urticae Folium: listi koprive
- Urticae Radix: podzemni poganjki koprive
- Urticae fructus: seme koprive
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
- odvaja vodo (diuretik)
- lajša težave pri revmi (antiflogistik)
- antialergeno
- protivnetno
Primerno za široko interno in zunanjo uporabo
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Rastlina vsebuje fitosterole, največ ß-sitosterola in njegov glukozid, ki blagodejno vpliva na revmatoidni artritis, benigno hiperplazijo prostate, različna vnetja in osteoporozo. V cvetovih prevladujejo flavonolni glikozidi, ki delujejo protivnetno in antioksidativno. V listih je do 20% mineralnih snovi, to so kalcij, magnezij, žveplo, fosfor, silicij. Količina le teh je odvisna od rastišča rastline. Od vitaminov rastlina vsebuje K₁, B₂ in C ter pantotensko kislino (provitamin B5), ki poleg mnogih učinkov vplivajo na izčrpanost in zmanjšujejo utrujenost. V listih najdemo tudi aminokisline, derivate kavne kisline in mravljično kislino.
Listi in korenine vsebujejo kumarin skopoletin, ki deluje na vnetja in bolečine. Od aminov so v laskih prisotni histamin in serotonin. V zeli pa acetilholin in holin.
V korenini so prisotni fenilpropani, ševilne aminokisline, vodotopni polisaharidi, čreslovine, lecitini, lignani in lektini. Lektini so glikoproteini, ki vplivajo na zlepljanje rdečih krvničk in delujejo dobrodejno pri povečani prostati. Prav tako stimulirajo razmnoževanje limfocitov celic.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Klinične študije kažejo, da koprive vsebujejo spojine, ki vpivajo na hormone, ki so odgovorni za benigno hiperplazijo prostate. Izboljšanje se kaže tako pri obstruktivnih kot iritativnih simptomih, zelo blago pa delujejo na samo zmanjšanje prostate. V terapiji izvleček koprive najpogosteje kombinirajo z izvlečkom plodov palmeta (Serenoa repens). Izvleček korenine pa nakazuje tudi aktivnost proti celicam raka prostate. Potrdili so tudi, da kopriva ustavi krvavenje, predvidevajo da zaradi vsebnosti vitaminov C in K, žal več o tem ni znano.
Za izdelavo pripravkov se uporabljajo vsi deli koprive. Lahko pripravimo čaje, tinkture, vodne, etanolno-vodne in oljne izvlečke, tonike ter sveže sokove.
Poparek iz listov koprive
Zdravilni poparek iz listov koprive se uporablja kot tonik za lasišče, proti raznim težavam lasišča, proti prhljaju ali pa z njim prepojimo obkladke, ki jih uporabljamo pri revmatičnih obolenjih. 2 grama koprivinih listov prelijemo s 150 mililitri vrele vode in namakamo 10 minut. Potem poparek precedimo skozi cedilo in uporabimo.
Sveži sok iz listov koprive
Sok iz svežih kopriv si pripravimo tako, da dve pesti svežih kopriv prelijemo s 1 dcl vode. Vse skupaj dobro zmešamo v mešalniku. Trikrat do štirikrat na dan si med jedjo privoščimo eno jedilno žlico odcejenega soka. Sok lahko zmešamo in razredčimo tudi z kakšnim drugim sadnim sokom ali pa ga dodamo kot sestavino k smootijem. Z pripravki iz listov kopriv pripomoremo k hitrejšemu izločanju vode in blata iz telesa. Sokovi iz kopriv se uporabljajo proti spomladanski utrujenosti.
Čaj iz listov/rastline koprive
Čaj uporabljamo za pomiritev ali kot pripravek proti depresiji. Pripravimo ga tako da eno do dve čajni žlici suhih cvetov prelijemo z skodelico vrele vode (80 C). Pustimo stati pokrito 10 minut in precedimo. Čaj je primeren samo za odrasle osebe, pije se ene skodelica zjutraj in ena zvečer. Terapija naj traja šest tednov. Pitje čaja se še posebej priporoča v zimskih mesecih. Direktno po pitju je potrebno paziti, da se ne izpostavljate direktni sončni svetlobi.
Čaj iz korenin koprive
Čaj uporabljamo pri za lajšanje težav z uriniranjem zaradi povečane prostate. Pripravimo ga tako, da eno do dve čajni žlici posušenih zmletih korenin koprive prelijemo z skodelico vrele vode (80 C). Pustimo stati pokrito 10 minut in precedimo in pijemo do 3 skodelice na dan. Čaj naj bo vedno pripravljen svež.
Tinktura ali vodno-etanolni izvleček iz listov koprive
Tinkturo pripravimo tako, da 5 – 10 g suhe droge prelijemo z 100 ml 70% etanola ali močnega domačega žganja. Če želimo lahko pripravimo tudi vodno-alkoholni izvleček. Najbolj optimalno razmerje je 20% čistega etanola (96%) in 80% destilirane vode. Vodno-etanolni izvlečki vsebujejo manj etanola kot tinkture in so tako primerni v pripravkih, kjer prevelika vsebnost etanola ni zaželena. Tinkturo ali vodno-etanolni izvleček maceriramo tako, da je rastlinski del v celoti potopljen v topilo, dobro zaprto pustimo stati tri do štiri tedne ter nato prelijemo. Tinkture in vodno-etanolne raztopine se lahko uporablja kot prehranska dopolnila ali kot sestavine za kozmetične izdelke. Če kot topilo uporabljamo denaturiran alkohol, je izvleček primeren le za kozmetiko in ni za uživanje.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Tako velika kopriva (Urtica dioica) kot mala kopriva (Urtica urens) potrebujeta za rast tla, ki so bogata z dušikom. Veliko koprivo oprašuje veter, saj je dvodomna rastlina, za razliko od male koprive, ki je enoletnica in je enodomna rastlina.
Uporabni deli
Koprivo gojimo kot zdravilno rastlino ali pa za uporabo v kulinariki. Pristop k gojenju se ne razlikuje pretirano glede na namen uporabe. V zdravilne namene uporabljamo liste, zel ter korenine in semena.
Rastne razmere
Kopriva ni pretirano težavna za gojenje. Najbolje uspeva v zmernih klimatskih razmerah. Koprive pogosto rastejo na tleh, bogatih s fosforjem in dušikom. Zelo jim ugaja tudi bolj rahla in prezračena zemlja.
Žetev
Nabiramo vse dele koprive, liste, korenine, semena in vršičke cvetov. Lahko nabiramo tudi mlade poganjke. Zgornji del rastline nabiramo od marca do junija. Kasneje ponavadi nabiramo le še posamezne liste koprive. Korenine je najbolje nabirati od jeseni do pomladi, saj v tem obdobju vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Ko kopriva enkrat zacveti, jo je priporočljivo porezati pri tleh tako, da lahko požene nove mlade poganjke koprive.
Zanimivosti
Rast kopriv na določenem področju je dober pokazatelj, da ima območje visoko rodovitnost (zlasti s fosfati in nitrati). Vrtnarji pogosto lahko tako določijo kakovost tal oz. rastišča. Koprive vsebujejo dušikove spojine, zato se uporabljajo kot aktivator komposta ali pa se lahko uporabijo za pripravo tekočega gnojila. So tudi ena redkih rastlin, ki lahko prenašajo in uspevajo na zemlji, ki je bogata s perutninskimi iztrebki.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Sveže lahko uporabljamo le mlade liste, ki nimajo žgalnih dlačic. Sveži stari listi poleg dlačic, s katerimi se lahko opečemo, lahko neugodno vplivajo tudi na ledvice. Odsvetovana je uporaba ljudem z alergijo na njene sestavine. V zdravilne namene je uporaba nezaželena pri nosečnicah, doječih materah in otrocih, do 12 let. Pri prekomerni uporabi rastline, pripravkov ali izvlečkov se lahko pojavijo težave z želodcem, uriniranjem, oblino potenje, izpuščaji ali celo driska. Posvet z izbranim zdravnikom se svetuje vsem z boleznimi srca, okvaro ledvic in sladkornim bolnikom. Ker ima diuretičen učinek, lahko pride do neravnovesja tekočin in elektrolitov, kar lahko poslabša srčno popuščanje. Ob rednem uživanju pripravkov koprive je potrebno paziti na vnos dnevne količine tekočine, da preprečimo dehidracijo.
Ker so koprive nitrofilne rastline, pomeni da zelo uspešno kopičijo nitrate, tak, da je bolje da se izogibamo nabiranju na močno gojenih rastiščih.
Podatki
- Slovensko ime:
- Velika kopriva
- Angleško ime:
- Common nettle, Stinging nettle
- Botanično ime:
- Urtica dioica L.
- Ph.Eur ime:
- Urticae
- CAS:
- 84012-40-8
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Šipkovci (Rosales)
- Družina:
- Koprivovke (Urticaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
